Časopis za pokrajino Posavje
15.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Irena Kožuh – že 30 let v svetu ročnih del

Objavljeno: Torek, 27.09.2016    Rubrika: Lepa leta v Posavju Redakcija
DSCF8519

Irena Kožuh ob svojih razstavljenih ročnih izdelkih.

»Rodila sem se v vasi Dolenji Leskovec pri Brestanici,« prične svojo pripoved Irena Kožuh in doda, da je luč sveta zagledala leta1950. Njena mama je bila gospodinja, oče pa rudar. Svojo mladost je preživljala v Ljubljani, kjer je postala frizerka. »Potem me je ljubezen pripeljala nazaj v domače kraje, v Armeško, kjer živim še sedaj,« dodaja Kožuhova in pove, da je nekaj časa službovala v svojem poklicu, ki ga je opravljala v Brestanici, nato pa upokojitev leta 2007 dočakala v TES-u.

DSCF8526

Z ročnimi deli se Irena Kožuh ukvarja že 30 let.

»Sedaj je moj delovni dan še vedno bogat. Doma imava z možem kar nekaj domačih živali oz. ljubljenčkov, tako se moj delavnik prične z vsem mogočim. Vsako jutro si privoščim tudi kar lep sprehod,« naniza sogovornica svoj pričetek vsakdana in dodaja, da ga nadaljuje z gospodinjskimi deli. Vsak prosti trenutek pa porabi za svoj hobi - različna ročna dela. Rasla je v družini, kjer so bili štirje otroci in kot pravi, so pozimi radi opazovali mamo, kako je kaj izvezla in spletla in prepričana je, da sta obe s sestro veselje do teh spretnosti pridobili že takrat. »V mladih letih in še tudi nekoliko kasneje, ko so sva imeli majhne otroke, nama je šlo pletenje hitro od rok, kasneje pa tudi vse ostalo. Jaz se lahko pohvalim, da se s tem ukvarjam kar dobih 30 let,« navdušeno pripomni. Vedno so jo zanimali izdelki naših mam – babičinih. Tako se zelo razveseli na različnih razstavah, ki jih pripravijo, ko kdo posodi ali celo podari kak zelo star izdelek, ki ga z veseljem hrani, saj ima rada blago iz prejšnjih časov. Uporabi ga pri izdelavi svojih izdelkov. »Sedaj uživam ob listanju starih revij in tudi novejših in pri svojih izdelkih skoraj vedno kaj spremenim. Rada tudi sama po svoje kaj ustvarim, tako nastane tudi kaj drugega razen vezenin - kvačkanje, nakit, papirnate rože, pletene kočarice iz šibja,« pripoveduje in besedo obrne za njihove razstave. »Naše razstave predstavljajo dela sezone od prejšnje razstave do nove in vedno najdemo tudi kaj starega ali novega - drugačnega.  Sodelujem v dveh sekcijah za ročna dela in sicer v Koprivnici v skupini Ivančice in v Brestanici v skupini Pridne roke Rajhenburga. Leta 2005 sem imela 1. samostojno razstavo na gradu v Brestanici, potem pa sem se vključila v obe sekciji. V DU Brestanica sedaj tudi vodim skupino in trudim se, da smo tudi med seboj velike prijateljice. Z veseljem sprejemam njihove želje in ustvarjamo s skupnimi močmi. Vsake razstave se posebej veselim, čeprav zahtevajo kar nekaj truda in časa, ampak so nam v velik ponos.«
 
Svoj prosti čas pa s veseljem posveti svoji družini, ki pa mi pomeni kar največ na svetu, saj jo vedno podpirajo pri ustvarjanju. »Sicer pa ne vem, če prosti čas sploh imam,« se nasmehne, saj jo zanimajo tudi drugi dogodki v okolici. Tako sodeluje v kulturnem in turističnem društvu, v igralski skupini, kjer je na uslugo s šivanjem, za masko, frizuro in še kaj bi se našlo. Z veseljem obišče tudi bližnje osnovne šole, kamor jo povabijo, da vodi kakšno izmed ustvarjalnih delavnico,  predvsem izdelovanje rož iz papirja, saj se tega po njenih besedah otroci veselijo in hitro naučijo. »Moj dan je zelo lep in po težki izkušnji tudi veliko vreden. Pri tem načinu življenja se veselim vsakega novega dne,« zaključi s čudovitim sporočilom.

M. H.
 
« Nazaj na seznam