Časopis za pokrajino Posavje
15.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Vinska trta, klopotec in tradicija

Objavljeno: Sreda, 31.08.2016    Rubrika: Lepa leta v Posavju Redakcija
1

Klopotec

Prva trta, ki se je imenovala vinifera, je bila, glede na najdbe listnih odtisov, na našem planetu še pred človekom. Po legendi o vladarju Šameranu, ki je živel v Heratu, pa spoznamo, kako so odkrili njen produkt - vino. V starem Egiptu več tisoč let pred našim štetjem je bil pisni znak za vino in življenje enak, njim je bilo vino sveta pijača. V antiki je veljalo, da je vino pijača bogov, zato naj bi v pijanem stanju častili boga. Tudi v stari Grčiji je bilo vinogradništvo močno razširjeno, vino so, kakor lahko zasledimo, uživali redno, a zmerno, običajno so ga redčili z vodo, vendar nikoli ob hrani, temveč kot takega samostojno. Iz rimskih časov se je uveljavil tudi rek »In vino veritas – v vinu je resnica!«. Še danes pa velja, da je vino za zdravje in dobro počutje čudovita pijača, dokler se ne prekorači tiste meje, ko lahko postane tudi strup.

Vinska trta je na slovenskem ozemlju tako dolgo, kot so njeni prebivalci. Štiri stoletja pred našim štetjem so jo po naših krajih razširjali že Kelti. Njihovo delo so potem nadaljevali Rimljani, še posebej zaslužen za razvoj vinogradništva pri nas je bil rimski cesar Probus, kakor navaja zgodovina. Zasluge pa je imelo tudi krščanstvo, saj je vino sestavni del mašnega obreda. Za dvig vinogradništva in kakovost vinske kapljice so v srednjem veku po večini skrbeli menihi. Danes se po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v posavski vinorodni deželi nahaja 17 odstotkov površin zasajenih z vinogradi.

2

Postavljanje klopotca je poseben doživljaj in dogodek.

V poznem poletnem času v mnogih vinogradih zaklopotajo klopotci. To je lesena mehanska naprava, ki jo dvignejo na visok lesen drog. Klopotci so različno izdelani, v Slovenskih goricah ima klopotec dva para kril ali vetrnic, na Goričkem tri pare in na Štajerskem štiri. Prve omembe klopotca segajo v konec 17. stoletja in na začetek 18., vendar so ga takrat postavljali na polja, kasneje pa pretežno v vinograde. Literarni in slikovni viri iz začetka 19. stoletja kažejo, da je prvi klopotec najverjetneje slovenskega izvora in sicer iz krajev južno od Drave in Mure.

Na našem vinorodnem območju se je prijela tradicija postavljanja klopotca, saj vinogradniki, združeni v vinogradniška društva na posebnem dogodku ohranjajo ta običaj. S tem je postal klopotec sinonim za zorenje grozdja in bližajočo se trgatev in ne le kot odganjalec ptičev. Postavljajo ga okrog velikega šmarna, to je 15. avgusta, tradicija narekuje, da se lahko klopotec postavi na Jakobovo, to je 25. julija, nekje pa se je uveljavil običaj, da ga dvignejo visoko nad trte konec avgusta, ko se zaključuje počitniški čas. Tako ob pišu vetra klopoče  s svojimi krili vse tja do konca trgatve oz. do godovnika svetega Martina.

M. H.
 
« Nazaj na seznam