Počitniška strokovna ekskurzija v Solun

Ko so nekateri odšli z družino na počitnice smučat ali ostali doma, se nas je nekaj dijakov Srednje šole Krško s profesorjema odpravilo na 10-dnevno ekskurzijo v Solun. Solun je z vseh vidikov zelo zanimivo mesto, polno zgodovine in različnimi vplivi opaženimi po mestu. V zgodovini je spadalo pod Rimsko, Bizantinsko in Osmansko cesarstvo. Z vsemi temi obdobji smo se tudi sami spoznali in jih najbolj opazili, ko smo se sprehajali ob ostankih obzidja, ki je nekoč, v vseh teh obdobjih varovalno mesto. 

Kot del obzidja so ostale turistične znamenitosti, kot so znameniti Beli stolp, Rotunda, stolp Trigonion, trdnjava Heptaypyron, seveda smo vse obiskali in ker smo si jih ogledali v nedeljo, so bile zastonj. Kot vedno je namen ekskurzije na naši šoli poleg učenja ter spoznavanja zgodovine tudi spoznavanje bolj samostojnega življenja, učenje o varčevanju ter uporaba javnega prevoza. Vse to smo izkusili na lastni koži. Ker smo bivali v apartmajih, smo imeli možnost sami kuhati, kar smo seveda tudi z veseljem počeli. V aplikaciji, posebej ustvarjeni za to ekskurzijo, smo si zapisovali svoje stroške in s tem nadzorovali svojo potrošnjo. Po mestu smo se po opravljenih aktivnostih in pred nočjo lahko sprehajali sami in s tem spoznali našo orientacijo in iznajdljivost v drugem največjem mestu v Grčiji.

Večina aktivnosti je potekala v Solunu, vmes smo si en dan vzeli za ogled treh samostanov Meteora in drugega za ogled Edesse, mesta slapov. Samostani Meteora so skupina pravoslavnih samostanov v osrednjem delu Grčije, v pokrajini Tesaliji.  Posebni in znameniti so zato, ker so zgrajeni na vrhu visokih peščenjakovih skal, kar upravičuje poimenovanje Meteora, ki v dobesednem prevodu pomeni »lebdeči v zraku«. Prvi menihi so se na skalah naselili že v 11. stoletju, večina samostanov pa je bila zgrajena v 14. in 15. stoletju. Nekoč je na skalah stalo 24 samostanov, danes jih je aktivnih še šest. Od teh šestih smo si mi ogledali tri. Ženski samostan Svetega Štefana in moška samostana Svetega Nikolaja Anapafsasa in Varlaam. Izvedli smo še orientacijo, ki nas je popeljala po potkah pod samostani in nazaj do njih. Najbolj zanimiva predvsem za fantovsko ekipo pa je bila jama pod samostani s pomenljivim poimenovanjem Menihov zapor. 

Mesto Edessa smo se odpravili ogledat z vlakom. Leži na severu Grčije v regiji Makedonija, v bližini mesta se nahaja tudi arheološko najdišče Pella, ki je rojstni kraj Aleksandra Velikega. Skozi Edesso teče reka Edessaios, na kateri nastanejo slapovi, eden izmed teh se nahaja tik pod mestom, tega smo si tudi ogledali. Za slapom je manjša kraška jama, v bližini pa muzej kuščarjev in plazilcev, ki je spet zelo navdušil predvsem fante. Kljub temu, da sta bili Meteora in Edessa res zanimivi, ne moramo reči, da nam je bilo drugače v Grčiji dolgčas. Ker smo bili v Grčiji cele počitnice, smo se lahko glede vsega skupaj bolj sprostili. V mesto smo odhajali šele ob 10.00, tako da smo se med počitnicami res dobro tudi naspali in nazajtrkovali. Kljub počasnejšemu ritmu pa smo izvedli kar nekaj zelo raznolikih delavnic.  Spoznali smo se s filozofijo Aristotela in to kar na njegovem trgu, kljub temu da veliki grški filozof sploh ni živel v mestu. V okviru tega smo izvedli dve debati, eno na temo sreče in primerjave razmišljanja sodobnega in antičnega sveta o njej, drugo pa na temo primerjanja Aleksandra Velikega in sodobnih politikov. Bili smo tudi detektivi in priče v dveh izpeljanih zaslišanjih. Ena skupina je poskušala čim bolje prikriti svoj zločin, druga pa jih dobiti na laži, moram priznati, da smo se zelo vživeli v svoje vloge, tako da sta obe zaslišanji trajali več kot dve uri. Ko pomislimo na Grčijo pa se ob velikih filozofov, spomnimo tudi na matematiko. Pred Aristotelovo univerzo smo izvedli delavnico o najkrajši možni poti, pri kateri je bil cilj , da poizkušaš najti najkrajšo pot,  po kateri obiščeš solunske znamenitosti. Ker smo bili v novem kraju, smo veliko fotografirali in imeli delavnico tudi na to temo. Učili smo se o perspektivi in o tem, kaj vidi človeško oko, ugotavljali smo tudi, da je možgane zelo enostavno prevarati, kar smo potem empirično dokazali s poskusi v Hiši iluzij. Obiskali smo še druge muzeje, med katerimi je najbolj izstopal Muzej znanosti in tehnologije,  v katerem smo bili skoraj cel dan. Imeli smo delavnico, v kateri smo samostojno izdelovali »robote«, ki rišejo, v planetariju smo odšli na potovanje po vesolju ter hkrati opravili še kviz o vesolju, spoznali smo se z zgodovino grške tehnologije, za konec pa smo si ogledali 3D film o zeleni prihodnosti pametnih mest.

Veliko smo prehodili, poleg orientacije na Meteori smo eno izvedli na obali Soluna, drugo pa ob delti Aixios,  kjer smo opazovali plamence. Sodelovali smo tudi na zelo množičnem protestu, na katerem smo tudi sami izražali svoje zahteve (nič več nemščine v gimnaziji, kebab za malico).

Nad ekskurzijo smo bili vsi dijaki zelo navdušeni, na to kažejo tudi naši pozitivni odzivi:

Moja izkušnja v Solunu je bila izjemno pozitivna, saj je na zabaven način vključevala poučne obveznosti strokovne ekskurzije. Vsak dan smo videli in spoznali ogromno novih stvari ter na koncu še vedno bili dovolj spočiti (Gal Krošelj, G3A).

Najbolj všeč mi je bila orientacija na obali, kajti ogledali smo si veliko zelo zanimivih kipov in različnih drugih skulptur  ter se sami
sprehodili čez del mesta, v katerem še nismo bili (Jan Vuzem, R1A).

Najboljša mi je bila Meteora in raziskovanje jame pod njo (Tristan Šerbec).

Bilo je zelo lepo zanimivo in prijetno (Milutin Vranješevič, R1A).

Najbolj zanimivo mi je bilo,  ko smo šli v Hišo iluzij, na Meteoro in k Aristotelovem trgu (Sandra Vranješevič, SŠ Sevnica).

Bilo mi je zelo všeč zaradi raznolikosti stvari, ki smo jih počeli. Posebej všeč so mi bile naloge, ker so bile narejene posebej za nas. Videli smo veliko mesta, njegove znamenitosti in okolico (Nik Hriberšek).

Ekskurzija v Solun je bila polna doživetij. Počeli smo ogromno stvari, od delavnic in aktivnosti na prostem do ogledov znamenitosti.
Meni najljubši del ekskurzije je bil izlet k samostanom Meteora. (Martin Urek, G3A).

Članek napisala: Pika Skrivalnik, dijakinja G3A