​Ribiški turizem in film Lov soma v Posavju

Ribolov je najbolj množična rekreacija na svetu, samo v Evropi je registriranih 40 milijonov športnih ribičev. V tej isti Evropi se v športnem ribolovu obrne 23 milijard evrov na leto! 

Slovencev nas je samo dva milijona in imamo najlepše reke na svetu, ki jih krasi neverjetna raznolikost in biotska pestrost. Čez 80 vrst sladkovodnih rib živi pri nas. V svetu je torej športni ribolov velik posel. Premalo se zavedamo naravnih danosti, ki nas obdajajo. Športni ribolov ni samo hobi, nemalokrat je to način življenja. Za želeno ribo se bo pravi športni ribič odpravil tudi na konec sveta.

Sam sem prepotoval svet od Španije do Mongolije in že 30 let proučujem načine gospodarjenja z vodotoki in organizacijo športnega ribolova in ribiškega turizma. Kot direktor Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma se ukvarjam z zbiranjem in posredovanjem znanja. Znanje je ključ do uspeha!

Slovenija ima idealno geografsko lego in neverjetno raznoliko naravo na zelo majhnem prostoru, smo varna država z dobro prometno infrastrukturo. Znamo se organizirati in izpeljati tudi najzahtevnejše projekte. Predstavljamo se kot turistična dežela. V zadnjem času govorimo o petzvezdičnem turizmu. Slovenija vsa, zaradi svoje majhnosti, ni primerna za množični turizem. S svojo lepoto privlači najzahtevnejše goste, le-ti pa za svoj denar pričakujejo vrhunsko storitev.

Več vode – več možnosti za razvoj ribiškega turizma

Voda je naravni vir in vir življenja. Z izgradnjo hidroelektrarn in zadrževanjem večjih količin vode ter s tem povečanjem vodnih površin na spodnji Savi sta som in smuč dobila naravnost idealne pogoje za bivanje, zraven njiju pa še krap in številne druge sladkovodne ribe. Vode je več in s tem veliko več možnosti za razvoj ribiškega turizma.

V Savi smo trenutno priča ekspanziji soma. Som (Silurus glanis) je največja evropska sladkovodna riba, ki predstavlja velik izziv športnim ribičem. Že leta vodim športne ribiče v Španijo na reko Ebro, v Italijo na reko Pad in njen pritok Mincio, v Romunijo na jezero Sarulesti in delto Donave, v Srbijo na Donavo v Golubac in Kladovo ... Posavje je lahko nova ribiška Meka za športne ribiče, tako lovce na soma in smuča kakor tudi za sodobne kraparje in beličarje.

V Centru za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma zato pripravljamo program za šolanje ribiških vodnikov, ki bodo usposobljeni in pripravljeni pričakali ribiške goste. Zavzemamo se tudi za ureditev privezov za čolne in čolnarne na  pretočnem jezeru ter še za dodaten dvig populacije rib v jezeru. Govorim o gnezdih za smuča, projekt, ki smo ga že začeli. Ob jezeru zaenkrat še pogrešam drevje in senco za ribiče, ki lovijo z obale. Senca bo prijala tudi sprehajalcem in kolesarjem.
Treba je torej poskrbeti za ustrezno promocijo, ki jo bodo opazili športni ribiči po vsem svetu, usposobiti ribiške vodnike in pomagati najokusnejši ribi sladkih voda – smuču (Stizostedion lucioperca) do še boljših pogojev za drst (gnezda za smuča). To so prvi trije koraki, ki bodo omogočili Posavje vrisati na svetovni zemljevid najbolj zaželenih športno ribiških destinacij.

V Posavju je prostora za deset ribiških vasi in dela za vsaj sto ribiških vodnikov. Prav tako ima brežiško pretočno jezero vse pogoje za izvedbo svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem. Na jezeru pa je moč soma loviti z bučko. To metodo danes obvlada le nekaj slovenskih ribičev.

Ribolov je velik posel, odrežimo si kos pogače

O ribiškem turizmu predavam doma in v tujini. Moja definicija razvitega ribiškega turizma se glasi: »Tam, kjer je razvit ribiški turizem, so vode čiste, polne zdravih rib, ljudje pa so srečni, bogati in gostoljubni ter vedno in za vsako ceno pripravljeni ščititi naravno okolje, v katerem in od katerega živijo.«

Ribiška kulinarika je ena od vrhov ribiške kulture. Kljub prevladujočem trendu »ujemi in spusti« mora pravi ribič ribo znati tudi pripraviti, še zlasti pa ribiški vodnik. Ribe so zdrave, okusne in enostavne za pripravo. Ribe in vino naredijo življenje fino! In v Posavju imamo vse pogoje za fino življenje.

Dnevnica za ribiškega vodnika se v svetu giblje med 100 in 200 evri. V Posavju bi bilo dela za vsaj 100 ribiških vodnikov. Gostinstvo bi zaživelo, vinarji bi lažje in bolje prodali svoje vino ...

Našim razmeram primerna ribiška vas bi imela 60 ležišč. In če bi spanje stalo samo deset evrov, bi to ob polnih posteljah v Posavje pripeljalo 2.190.000 evrov na leto. Kje pa so še ribiške dovolilnice, izposoja čolnov, hrana, pijača, spominki, ribiški vodniki, prodaja ribiškega pribora ... [TK1] Ribolov je v svetu res velik posel in prav je, da si tudi mi odrežemo svoj kos te fine pogače.

Posavje – akvakulturna regija

Posavje je v Sloveniji vodilna regija v akvakulturi. Zato smo lani posneli filma »Akvakultura v Posavju« in »Jesen v Gadovi peči«.
Akvakultura je najmlajša in najhitreje rastoča kmetijska panoga. V Posavju namreč vzredimo največ postrvi v Sloveniji, posavski ribogojci poskušajo tudi z vzrejo toplovodnih rib, uspešno vzrejajo sulca do konzumne velikosti, narejeni pa so tudi prvi koraki v predelavi sladkovodnih rib. Naši ribogojci ribe očistijo, filirajo, vroče in hladno dimijo, izdelujejo namaze in marinade. V Brestanici so menihi trapisti prvi v Sloveniji gojili krape, podusti iz Save pa je lokalno prebivalstvo reklo kar pečenka. Ta »pečenka« je do onesnaženja pomembno vplivala na prehranjenost sicer revnega prebivalstva. V Brežicah je rojen dr. Avgust Munda, avtor prve knjige o ribah v slovenskem jeziku, ki je izšla davnega leta 1926. V Posavskem muzeju v Brežicah imamo tudi ribiški oddelek. Z raki in zelenikami iz Krke so nekoč oskrbovali večja mesta po Evropi … Zdaj je Sava spet čista in z novimi akumulacijami nudi tudi možnosti za nove tehnologije akvakulture. Pri nas se je prvi ribogojec odločil za ekološko vzrejo postrvi, naši ribogojci so prvi v Sloveniji osvojili vzrejo afriškega soma in tilapije, dveh najpomembnejših rib v svetovni sladkovodni akvakulturi. Pogumno se lotevajo tudi vzreje jeseterskih vrst. Posavec je prevedel v slovenski jezik biblijo športnega ribolova Popolnega ribiča Izaka Waltona, druge najbolj prodajane knjige na svetu. Prvi ribomati so potrošnikom na voljo prav v Posavju. Lastnik največjega školjkarskega podjetja v Sloveniji je Posavec in avtor prvega slovenskega ribiškega vodnika je prav tako Posavec, rojen v Brežicah. Naše vode so vse bolj priljubljena destinacija med športnimi ribiči, tako domačimi kot tujimi. Z izgradnjo akumulacij na Savi so se možnosti za športni ribolov in ribiški turizem še povečale. Ulov športnih ribičev ni zanemarljiv, v akvakulturi pa vzrejamo tudi ribe za poribljavanje in repopulacijo ogroženih avtohtonih vrst. 

V začetku avgusta smo v Brežicah gostili veliko mednarodno skupino ribiških ekspertov, testnih ribičev in filmskih ustvarjalcev. Film »Lov soma v Posavju« snemam z Darjanom Kaučičem, izjemnim mladim filmskim ustvarjalcem iz Ljutomera, zmagovalcem lanskega Grosmanovega filmskega festivala. V veliko pomoč sta nama bili tudi prizadevni filmski ustvarjalki, akademska slikarka Aleksandra Fekonja ter magistra anglistike in slavistike Sara Žibrat. K sodelovanju sem povabil najvplivnejše ribiče in mnenjske vodje s celega Balkana. Z nami je bil Goran Vukosavljević Vuko, uplenitelj uradno največjega sulca na svetu in proizvajalec najboljših vab za lov predatorjev Hannibal, 'vražji' odvetnik Vladimir Horovic Vava, svetovna ribiška popotnika Dragan Kujačić in Milan Knežević Smrki. Pridružila sta se nam tudi Ivica Pezelj Zmaj in Jasmin Ćutić, proizvajalca najboljših ribiških čolnov Dragon boat in izjemna ribiča. Domači ribiči so dobili priložnost voditi goste kakršne si na naših vodah želimo. Dve tretjini snemanja so za nami. Film bi radi zaključili konec septembra letos in ga zavrteli na svetovnem kanalu Lov in ribolov. Tako bomo brežiško jezero in Posavje vrisali na svetovni zemljevid najatraktivnejših športno ribiških destinacij v Evropi.

Res nas čaka še veliko dela, vendar sam sledim načelu: »Kdor hoče, najde način, kdor noče, išče izgovore.« In izogibam se ljudi, ki iščejo izgovore.

Na srečo sem med pomembnimi odločevalci našel dobre sogovornike, ki so mi znali prisluhniti in zdaj snujemo temelje razvoja ribiškega turizma v Posavju. Ta trenutek delamo na treh projektih, in sicer: film Lov soma v Posavju, Šola za ribiške vodnike in Repopulacija smuča na spodnji Savi, sledil pa naj bi projekt ribiških vasi v Posavju.

Vir: HESS
Avtor: Stane Omerzu
Foto: Arhiv Racoon, Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma