​Zdravo črevo – dobro počutje

Najbrž se povsem premalo zavedamo, da je zdravje črevesja eden izmed glavnih dejavnikov za dobro počutje, saj se več kot 70 odstotkov imunskega sistema nahaja prav v našem prebavnem sistemu. Prebavila so eden glavnih pokazateljev kroničnih zdravstvenih bolezni, na kar opozarja tudi (malce zlovešč) kitajski pregovor, da se »smrt začne v črevesju«.

Tomislav Hećimović, dr.med., spec.splošne kirurgije, ima v Zdravstvenem centru Aristotel proktološko ambulanto (proktologija je kirurška veja medicine, ki se ukvarja z zadnjima dvema metroma prebavne cevi), zato so mu najpogostejše težave z delovanjem črevesja dobro znane. V proktološko ambulanto prihajajo zlasti ljudje s težavami pri odvajanju blata, bolečino ali srbenjem v zadnjem delu debelega črevesja ali ker opažajo kri na črevesju. »Težave z normalnim odvajanjem blata so zelo pogoste in so posledica današnjega hitrega življenja s posledično neurejeno prehrano ter prekomernega stresa. Veliko več je težav z zaprtostjo, ki je pogosta zlasti pri mlajših ženskah, v kasnejših letih pa pri vseh,« pojasnjuje, večino teh težav pa pripisuje hrani, ki je ali gensko spremenjena ali industrijsko obdelana (dodatki, konzervansi, dodajanje antibiotikov ...). »Opažamo pa tudi težave z neurejenim odvajanjem blata, kot so pogosta odvajanja tekočega blata ali znakov t. i. iritabilnega kolona. Prisoten je tudi porast kroničnih vnetnih črevesnih obolenj, ki je verjetno povezana s prej navedenimi faktorji. Poleg ulceroznega kolitisa in Chronove bolezni so v porastu številne kronične vnetne bolezni črevesja, ki se kažejo kot intolerance na nekatere vrste hrane (celiakija, laktozna intoleranca ...),« še našteva Hečimović in dodaja, da je v vsakem primeru pomembno najprej izključiti organski izvor omenjenih težav, kar pomeni s preiskavami izključiti možnost bolezni.

V zadnjem času se vse pogosteje omenja pomembnost mikrobioma (črevesne flore), ki se razvije v našem telesu in je zelo pomemben za normalno delovanje našega črevesja in posledično organizma, nanj pa vplivajo zlasti neurejena prehrana različnega izvora, zdravila itd. Tega se zaveda zlasti mlajša generacija in ljudje, ki imajo resne težave z odvajanjem ali kroničnimi črevesnimi boleznimi. »Ljudem bi svetoval, da začnejo paziti na redno prehranjevanje, v kolikor se da, pa tudi na izvor in sestavo hrane, ki jo zaužijejo. Osnovni vpliv na črevesno floro lahko dosežejo že z uživanjem mlečnih ali drugih izdelkov, ki so že obogačeni z različnimi kulturami bakterij črevesne flore. V primeru, da imajo željo po dodatkih, jih lahko nabavijo v lekarnah ali številnih prodajalnah z zdravo prehrano,« svetuje proktolog.

Zdaj je čas za več fermentirane hrane

V Bio prodajalni Norma v Krškem opažajo, da njihovi kupci niso imeli težav zaradi pretiranega uživanja t. i. prazničnih dobrot, saj zelo dobro vedo, kaj je kvalitetna prehrana in bogat okus narave. »Zavedajo se, da lahko z neoporečno ekološko hrano vplivajo na svoje zdravje in na okolje, saj naši izdelki ne vsebujejo umetnih konzervansov in dodatkov, niso gensko spremenjeni, ne vsebujejo pesticidov, so  v razgradljivi in okolju prijazni embalaži,« pravi lastnica prodajalne Jana Vizler. Pri skrbi za zdravo črevesje gre po njenem mnenju za celosten način življenja in za zavedno spoštovanje samega sebe, svojega zdravja in okolja. »Črevesju dajejo ljudje premalo pozornosti. Vsa zaužita hrana in tekočina gre po naši peristaltiki. Močna in zdrava črevesna flora (dovolj pravih prebavnih encimov) omogoča boljši izkoristek zaužite hrane, regeneracijo telesa, posledično dober imunski odziv in lažje premagovanje različnih bolezenskih stanj (napihnjenost, zgaga, slab zadah, utrujenost, premagovanje virusnih in bakterijskih okužb, težave s kožo ipd.),« pojasnjuje.

Po njenem mnenju je zdaj gotovo čas za več fermentirane hrane in tudi za krepitev imunskega sistema z vlakninami, probiotiki in antioksidanti, cinkom, vitaminom D, Q10… »Vedno so zato aktualni fermentirani izdelki (npr. kislo zelje, kimči) in fermenti, probiotiki in prebiotiki, prebavni encimi (papaja, mango, ingver, avokado …), aloe vera, sok mlade pire, kombuča, presna in vlakninska živila (leča, fižol, žita…) ter še veliko drugih dejavnikov, ki jih je nujno potrebno prilagoditi vsakemu posamezniku posebej.« Sogovornica svetuje, naj bomo veliko na svežem zraku v naravi, naj v svoj delovni teden vključimo telesno aktivnost ter se prehranjujemo z ekološko hrano, ki vsebuje tudi do osemkrat več vitaminov in mineralov kot ostala hrana. »Poslušajte in sledite svojemu telesu, vaše misli naj bodo pozitivne in zagotovo boste na dobri poti do odličnega počutja,« nam za konec položi na srce.

Ur.