​Tisočeri obrazi multiple skleroze

Multipla skleroza je lahko zahrbtna bolezen, ki prizadene številne dele telesa in postopoma povzroči resno invalidnost. Po podatkih Mednarodne federacije za multiplo sklerozo na svetu za to nevroimunsko boleznijo boleha okoli 3 milijone ljudi, pri nas pa med 3000 in 3500 ljudi.

Vzrokov za nastanek multiple skleroze (MS), bolezni, ki prizadene osrednji živčni sistem in lahko človeku čez noč spremeni življenje, kljub tehnološkemu napredku in raziskavam medicina in znanost še nista odkrili. Vedo pa, da je to kronična vnetna avtoimunska in tudi degenerativna bolezen, za katero zbolevajo osebe med 20. in 40. letom starosti, pogosteje ženske kot moški. »Razmerje med spoloma je pri MS približno 3:1. Bolezen sicer ne velja za žensko bolezen, pri nekaterih oblikah bolezni (primarno napredujoča MS) je namreč razmerje med spoloma enako,« je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana dr. Uroš Rot.
 
Čimprejšnje ukrepanje

Za MS pravijo, da je bolezen mnogih obrazov, začetne simptome, kot so utrujenost, nejasen ali dvojni vid, motnja koordinacije, blago mravljinčenje pa zlahka spregledamo tudi zato, ker lahko ti znaki v tednu ali dveh izzvenijo. »Prvi simptomi se ponavadi prikažejo kot vnetje različnih delov živčevja, najbolj pogosto hrbtenjače, kar se odraža kot mravljinčenje, občutek oklepa, krčev, šibkosti, pogosto odvajanje vode ali pa vidnega živca ter posledično izguba ostrine vida na enem očesu, bolečina pri premikanju zrkel,« razlaga Rot. Lahko pride tudi do vnetja možganskega debla ali malih možganov kar povzroča videnje dvojne slike, motnjo govora, nestabilnost pri hoji, motnje koordinacije, našteva zdravnik specialist. Ob pojavu omenjenih simptomov bo osebni zdravnik pri sumu na MS osebo napotil k nevrologu, ki bo opravil dodatno diagnostiko za potrditev diagnoze kot MR glave in pregled cerebrospinalnega likvorja. Z dostopno tehnologijo namreč zgodnja diagnoza MS ni zelo velik problem, je pa čimprejšnje odkritje morebitne bolezni pomembno, saj lahko MS namreč povzroči različne okvare živčevja, ki lahko v poznejših fazah vodijo v lažjo ali težjo invalidnost.
 
Kako hitro se odločiti za obisk zdravnika?

Anita Hočevar, predsednica Dolenjske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije, o MS preden je dobila diagnozo, ni vedela nič: »Prvo, na kar sem pomislila, je bil voziček. Zdaj pa vidim, da ni vse tako.« Kako hitro bi moral posameznik, ki opazi nekatere simptome obiskati zdravnika? »Vsaka sprememba v telesu (zdravju) je najprej en velik vprašaj pri nas samih. Nekateri se hitro odločijo in obiščejo zdravnika, drugi še malo počakajo, če se bo stanje izboljšalo. Dokler diagnoza še ni postavljena, je toliko težje. Pred leti (sama imam diagnozo MS od leta 1998, prvi znaki so bili leta 1993) je trajalo kar nekaj časa, preden je bila diagnoza potrjena. Zdaj gre vse hitreje. Tudi zdravil je sedaj že več, kot takrat,« odgovarja Hočevarjeva in doda, da »oboleli v veliki večini prepoznamo »zagone« (poslabšanje stanja) in se odločimo, kdaj je treba obiskati zdravnika«.
 
Zdravljenje je napredovalo

Hočevarjeva opaža tudi, da se danes v javnosti vse več govori, ozavešča in piše o MS. »Nikdar ni preveč. Vedno so kakšne novosti, sploh na področju zdravljenja. Prav v ta namen je tudi vsako leto konec maja Teden MS,« pravi Hočevarjeva, Rot pa pojasnjuje, da MS »zagone (akutna poslabšanja) zdravimo z infuzijami kortikosteroidov; z imunsko terapijo, ki je v zadnjih desetletjih izredno napredovala, pa vplivamo na potek bolezni (zagone, napredovanje prizadetosti, pojav novih sprememb na MR glave).« Pravi, da je pri zdravljenju MS z zagoni na voljo okoli 15 zdravil. »Zaradi velikega nabora se trudimo najti optimalno zdravilo za posameznika z MS. V zadnjih dveh letih smo dobili tudi zdravili, ki vplivata na potek primarno in sekundarno napredujoče MS,« pojasnjuje. Prav tako so na voljo zdravila za lajšanje simptomov MS, kot so spastičnost, težave pri hoji, težave z odvajanjem vode, utrudljivost. Dodaja, da je nekatere simptome mogoče uspešno zdraviti, kot so simptomi prekomerno aktivnega mehurja, »drugi pa so precej trdovratni za zdravljenje, na primer motnje koordinacije«.

Za boljše počutje obolelih je izredno pomembna redna fizična in psihična aktivnost. 

Niste sami

Pomembno je tudi, da se ljudje, ki imajo MS zavedajo, da niso sami. Obolele osebe se lahko včlanijo v Združenje MS Slovenije, ki ima 16 podružnic in pokriva celotno Slovenijo. »Cilj Združenja MS je pomagati obolelim na vseh področjih. Zelo pomembna je obnovitvena rehabilitacija, obiski članov, seminarji za mlajše obolele, razna srečanja, asistenca na domu,« pravi Anita Hočevar, ki predseduje dolenjski podružnici v katero je včlanjenih 156 invalidnih oseb z multiplo sklerozo s področja Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Za boljše počutje obolelih je po besedah Hočevarjeve izredno pomembna redna fizična in psihična aktivnost, »zato se zbiramo na skupinskih rekreacijah«. V okviru slednjih imajo v Posavju v Fitnes centru Arena Brežice jogo. Organizirajo pa tudi družabno-športna srečanja, na katerih si člani izmenjavajo svoje izkušnje z boleznijo, predavanja in pa tudi različne aktivnosti kot so šah, pikado, streljanje z zračno puško, balinanje, in tudi izlete po Sloveniji.
 
Več informacij o multipli sklerozi si lahko preberete v knjižici Razumevanje multiple skleroze.
 
Anita Volčanjšek