Barve vplivajo na prostor in naše počutje v njem

V človeških kulturah povsod po svetu in že od nekdaj naša življenja prežema govorica barv. V današnjem hitrem tempu se je resnično zavedajo le redki. Barve nas nenehno obkrožajo, nas napajajo in vplivajo na naše počutje. Pomislite, kako vas prevzame, ko vidite pojav velikanskega svetlega barvnega loka na nebu, ki mu pravimo mavrica. Nekatere barve nas poživijo, druge umirijo, sprostijo, nekatere so zdravilne, druge nam škodijo.

Najprej si poglejmo, kaj barve sploh so. Simbolično vrednost so imele že pri starodavnih ljudstvih, ko so bile povezane z rituali. Tudi feng shui, ki je starodavna kitajska veščina urejanja zunanjega in notranjega prostora, poudarja moč barv, njihov vpliv na prostor in s tem tudi na posameznika. Isaac Newton je leta 1666 pojasnil, da barve izvirajo iz svetlobe in v nadaljnjih letih z različnimi poskusi dokazal, da lahko sončno svetlobo s pomočjo tristrane prizme razlomimo v barvni spekter.
 
V beli barvi se skriva ves barvni spekter. Naše oko zaznava le okoli 40 % barv sončne svetlobe, ki ima različne valovne dolžine. Belo svetlobo razdelimo na tri temeljne barve: rdečeoranžno, zeleno in modrovijolično. To so tudi osnovne barve luči gledaliških mojstrov, ki z zlitjem vseh treh barvnih snopov ustvarijo popolnoma bel snop svetlobe.
 
Johannes Itten je raziskoval barve na osnovi odvzemanja svetlobe in na ta način utemeljil tri osnovne barve: rdeča, modra in rumena. Ittnov barvni krog določa razmerja med 12 barvami ter jih deli na primarne (modra, rdeča in rumena), sekundarne (oranžna, zelena in vijolična) in terciarne. Primarnih oz. osnovnih barv ne moremo sestaviti iz drugih barv. Če jih zmešamo med seboj, dobimo črno. Z mešanjem dveh primarnih barv dobimo sekundarne, z mešanjem primarnih in sekundarnih barv pa terciarne.
 
Barve, ki so si sosednje v barvnem krogu, dojemamo kot harmonične barve, medtem ko barve, ki so si postavljene nasproti, imenujemo komplementarne, izstopajoče in lahko v bivanjskem prostoru hitro postanejo moteče. Kot zanimivost naj navedem, da z mešanjem dveh komplementarnih barv vedno dobimo sivo.
 
Eden izmed vodilnih strokovnjakov na področju barv pri nas v sodobnem času je dr. Anton Trstenjak, ki je s svojo psihologijo barv raziskoval vpliv barv na človeka, dinamičen odnos med barvami in človekovo osebnostjo, njegovo interakcijo tako s samim seboj kot tudi z okolico, v kateri biva. Barve našega doma so na nek način zrcalo našega značaja, zato je poznavanje pomena barv in njihovega vpliva na naše fizično in duševno počutje pomembno za dvig kvalitete  bivanja, ustvarjalne energije in osebnostne rasti. Človek se vsak dan srečuje s svetlobo in barvami v tisočerih odtenkih, vendarle se nekako znajde v zadregi, ko naj bi jih namensko uporabljal in določal njihovo skladnost.
 
Zamislite si, ko nekdo prvič vstopi v vaš dom in se vpraša, kakšen človek živi v njem. Kaj si misli? Naredite preizkus in stopite v lastno stanovanje ter si ga oglejte, kot da ga vidite prvič. Sprehodite se od glavnega vhoda skozi vsak prostor posebej in bodite pozorni, kakšen občutek imate v posameznem prostoru. Katere barve prevladujejo, kakšna je njihova kombinacija, kako je postavljeno pohištvo, dekorativni predmeti, rastline itn. Opremljanje oz. prenavljanje doma tako postane zelo osebno opravilo, zato je dobro poznati zakonitosti barvnega kroga in pomen posameznih barv, saj je v vsakem barvnem valovanjem prisotna določena energija, ki vpliva na dojemanje prostora in počutje v njem.

Hladne in svetle barve prostor optično povečajo, temne in močne pa imajo ravno nasproten učinek. 

Poglejmo si pomen posameznih barv, njihove značilnosti in predloge za njihovo uporabo. Barve delimo na:

• tople (rdeča, oranžna, rumena),
• hladne (modra, zelena, vijolična) in
• nevtralne (bela, rjava, bež). 

RDEČA – poživljajoča barva ognja in krvi, simbol ljubezni in strasti spodbuja živahnost, družabnost. Primerna je za jedilnice, povečuje apetit in željo po hrani, prostor obogati in ga navidezno pomanjša. Je čustveno najbolj intenzivna barva, zato je pri njeni uporabi priporočena zmernost, še posebej pri temperamentih ljudeh hitre jeze. Ni primerna za prostore, ki so namenjeni počitku in sprostitvi.
 
ORANŽNA – združuje telesno živahnost rdeče in umsko usmerjeno rumeno. Je vesela in žareča barva, primerna za jedilnice in dnevne sobe, navdaja nas z občutkom toplote, varnosti in udobja. Združuje pozitivne lastnosti, kot so prijateljstvo, veselje do življenja, vitalnost in čustvenost. Ni primerna za delovne prostore in pisarne, prav tako ne za spalnice, ker nam ne dá spati.
 
RUMENA – je barva sonca, vesela in spodbudna. Deluje razigrano, poživljajoče, simbolizira ustvarjalnost, vpliva na jasnost misli, aktivira komunikativnost. Najbolje se obnese v kuhinjah z jedilnicami, dnevnih prostorih, prostor poživi, ga naredi toplega in sončnega. Primerna je tudi za študijske sobe, saj povečuje koncentracijo. Je zelo močna barva, zato jo uporabljajte le kot dodatek ali za manjše površine oz. izberite svetlejše odtenke. Izogibajte se je v spalnicah, ker stimulira budnost.
 
MODRA – je barva vode, ledu in neskončnega neba, ki pomirja, deluje sproščujoče. Ustvarja hladen in zračen prostor. Pravijo ji barva miru in počitka, zato je primerna za spalnice in kopalnice. Svetlejši odtenki modre optično povečajo prostor, modrozelena je priporočljiva za kopalnice, indigo modra oz. temnejši odtenki pa so primerni za delovne prostore, ker spodbujajo koncentracijo.
 
ZELENA – je barva narave, pri kateri se počutimo lenobno in sproščeno. Ta barva energijsko uravnoteži vse druge barve in nas navda z občutkom harmonije in ravnotežja, je simbol umirjenosti, življenja, pomladi in svežine. Pravijo ji tudi barva zdravja, ker vzpostavlja osebno ravnotežje, odpravlja izčrpanost in nespečnost. Najprimernejša je za spalnice, tudi za dnevne prostore, kjer je prisotna napetost, saj umirja in ohlaja.
 
VIJOLIČNA – je mešanica rdeče in modre, toplega in hladnega. Zaradi svoje dvojnosti deluje dvoumno, lahko nas spodbuja h kreativnosti, domišljiji, nas motivira, lahko pa deluje pomirjevalno, odvisno od razmerja med rdečo in modro. Je barva razkošja, dostojanstva in plemenitosti, primerna je za spalnice in kopalnice, vendar na manjših površinah, prinese umiritev in duševno ravnotežje.
 
RJAVA – je barva matere zemlje in lesa, simbolizira trdnost. Kot zelena je povezana z naravo, daje prijeten in topel občutek udobja. Je sicer manj priljubljena, vendar v današnjem času vse bolj pridobiva nazaj svojo veljavo, predvsem v obliki lesa. Ob njej se počutimo udobno in varno. Primerna je za dnevne sobe, tudi za spalnice.
 
BELA – je nepisana barva, kot črna in siva. Kot ena najsvetlejših barv simbolizira čistost, urejenost, nedolžnost, pa tudi čustveno hladnost. V kombinaciji drugih barv veča njihov učinek, sicer pa je elegantna in sveža barva. Večino je najpogosteje uporabljena kot barva ozadja, npr. barva sten, vendar preveč bele hitro prostor naredi pust in sterilen. Primerna je za vse prostore, najbolj za kuhinje, ker omogoča boljše zaznavanje naravnih barv živil.
 
SIVA – je med vsemi barvami najbolj neizrazita in neopazna. V prostoru deluje dolgočasno, prazno, enolično, zato je primerna bolj za popestritev manjših površin in detajlov v kombinaciji z drugimi barvami. Najbolje se obnese v svetlejših odtenkih in s kombinacijo z modro, roza, rumeno, tudi zeleno.
 
ČRNA – je najtemnejša barva vseh barv, je popolna odsotnost svetlobe. Je pasivna in skrivnostna, v naši kulturi tudi barva žalovanja in tolažbe. V stanovanju deluje mračno, depresivno in dušeče, zato je pri njeni uporabi priporočena zmernost. Primerna je za popestritev manjših površin, za nekatere dodatke, odsvetujejo jo za otroške sobe.
 
Dojemanje barv v različnih življenjskih obdobjih

Človek dojema barve v različnih življenjskih obdobjih povsem drugače. Dojenčki in otroci denimo zaznavajo barvni spekter neposredno, najstniki in odrasli pa že razvijejo svoj lasten okus glede na temperament, osebnostne lastnosti, zato je umeščanje barv v prostor pomembno glede na to, komu je prostor primarno namenjen.

Za dojenčke in otroke so primerne nežne pastelne barve, saj imajo barve na njih še posebej globok učinek. Eno izmed zanimivih razlag je, da svetlejše zemeljske in pastelno blede barve spominjajo na barvo polti matere in zato še posebej prijajo občutljivi otrokovi koži. Opremljanje otroških sob naj temelji na barvah, ki sproščajo, to so rožnata, breskova, tudi svetlo modra in zelena, ki pomirjata. Predvsem so priporočljivi zemeljski topli toni.

Najstnike pa že povečini privlačijo močnejše barve, rdeči, modri in vijolični odtenki. Barve izbirajo instinktivno na podlagi občutij, ob katerih se dobro počutijo in z njimi poudarjajo njihova prepričanja. Vendar brez strahu, če ima vaš najstnik pretirano rad npr. črno barvo, je to lahko le del izražanja v dobi odraščanja.

Pri opremi in izbiri barv upoštevajte tudi velikost prostora. Manjše prostore optično povečajte s hladnimi barvami (odtenki bele, modre, zelene, vijolične), v večjih prostorih si lahko privoščite tudi močnejše barve. Svetle barve stanovanje odprejo in dvignejo razpoloženje, temne barve ga zadušijo. Seveda pa je najbolje slediti lastnemu okusu in željam, kakšno počutje in razpoloženje želite ustvariti v svojem domu.

Katarina Jazbec