Najstarejši pri nas: V zdravstvenem domu Cerklje ob Krki so se kopali

Če smo zadnjo objavo v tej rubriki posvetili najstarejšim slikarskim delom v kostanjeviški galeriji, pa se tokrat osredotočamo na zdravstveno področje. Verjetno bo marsikoga presenetil podatek, da najstarejši zdravstveni dom v Posavju (in verjetno še dlje) stoji – v Župeči vasi.

21. marca 1929 je namreč v Župeči vasi začel delovati takratni zdravstveni dom Cerklje ob Krki, ki so ga celo kot drugega v Sloveniji začeli graditi leto prej, pri tem so z delom in vožnjami, deloma tudi z materialom in denarjem, veliko pomagali krajani Cerkelj ob Krki in širše okolice, kot je zapisano v besedilu rubrike Odstiramo zgodbe brežiških zgradb, ki ga je pripravila Sabina Stanič iz Knjižnice Brežice. In kaj je bil sploh razlog, da je tako majhen kraj prišel kar do svojega zdravstvenega doma? Prebivalstvo na območju Cerkelj ob Krki je bilo zaradi velike oddaljenosti od večjih mest zelo nevedno glede zdravstva in higiene. Živeli so po starih navadah in se ravnali po starih šegah in običajih, tako glede zdravljenja in nege bolnikov kot nege porodnic, otrok in dojenčkov. Slabo je bilo tudi zdravstveno stanje prebivalstva. Nenehno so se ponavljale nalezljive bolezni, kot so škrlatinka, tifus, griža in davica. Močno je razsajala tudi tuberkuloza, še posebej po prvi svetovni vojni. Ljudje so se zato na Higienski zavod iz Ljubljane začeli obračati s prošnjami, naj se za te kraje dovoli ustanovitev zdravstvenega doma, kjer bi lahko vsi dobivali potrebne nasvete, navodila in pomoč.

V zdravstvenem domu tudi ljudsko kopališče

V enonadstropni zgradbi se je nahajalo kopališče s sedmimi prhami in dvema kadema, v prvem nadstropju je bila čakalnica, poleg nje še dve sobi za pregledovanje bolnikov. Higienski zavod Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je bil upravitelj zdravstvenega doma Cerklje ob Krki, je leta 1929 izdal pravilnik. V njem je zapisano, da so v zdravstvenem domu delovali splošna zdravstvena posvetovalnica, otroški dispanzer, protituberkulozni dispanzer, šolska posvetovalnica in poliklinika, ljudska zdravstvena šola in ljudsko kopališče. Zdravniško službo je od ustanovitve dalje honorarno opravljal dr. Drago Vidmar, ki je bil okrajni sanitetni referent v Krškem, pomagala pa mu je zaščitna sestra. Odprtje zdravstvenega doma v Cerkljah ob Krki je bilo za kraj in tamkajšnje krajane velika pridobitev. Delo v zdravstvenem domu, ki je bil zelo obiskan, je potekalo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih dopoldne, opravljali so tudi sistematske in kontrolne preglede šolarjev. V zdravstvenem domu je delovalo tudi ljudsko kopališče. Za odrasle je bilo odprto vsako soboto popoldne, za šolske in predšolske otroke po potrebi in v dogovoru z vodstvom šole. Za otroke je kopališče poslovalo brezplačno, odrasli so plačevali posebno pristojbino. V prvih treh letih je bila uporaba kopališča za vse, ki so z denarnimi sredstvi ali z delom prispevali k zgraditvi zdravstvenega doma, brezplačna. Posledično je bila uporaba kopališča v tem času zelo velika.

Tako zdravstvene kot higienske razmere so se naglo izboljševale. Število obolenj in nalezljivih bolezni se je znatno zmanjšalo, padla je tudi umrljivost otrok in dojenčkov. Veliko je k izboljšanju higienskih in zdravstvenih razmer pripomoglo delo zaščitne sestre na terenu, ki je ob hišnih obiskih poučevala o pravilni negi otrok ter dajala navodila o higieni. V devetih letih je opravila 9.000 takih obiskov, torej tisoč letno. Kot prva zaščitna sestra je bila postavljena Pavla Jazbinšek, marca 1932 jo je zamenjala Antonija Jaklič, decembra 1935 pa je njeno delo prevzela Ana Bremšak. Po letu 1932 se je obisk zdravstvenega doma zaradi ukinitve brezplačnega kopanja močno zmanjšal.

Leta 1965 je bil zdravstveni dom obnovljen. Naslednje leto je v njem začela delovati še zobna ambulanta, s čimer so se dolgoletne želje številnih krajanov le izpolnile. Obnovljeni zdravstveni dom je nudil prostor tako splošni kot zobozdravstveni ambulanti, redni so bili tudi obiski specialista v posvetovalnici za žene in posvetovalnici za otroke, kmalu je sledilo tudi odprtje javnega kopališča. Kasneje, s šolskim letom 1978/1979 je bil v stavbi tudi vrtec, ki je v letu 1997 pridobil nove prostore na podstrešju vrtca in tako je stavba zdravstvenega doma začela samevati. V stavbi so bila kasneje še stanovanja, zdaj pa je zdravstveni dom že lep čas prazen in propada.

R. Retelj

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
#najstarejšiprinas