Sava – moč vode, ki ustvarja priložnosti

Reka, ki povezuje - naravo, sektorje in ljudi. Sava danes ni več ovira, temveč priložnost za trajnostni razvoj regije.
1. junija obeležujemo mednarodni dan reke Save, ki nas povezuje z več kot 900 kilometrov dolgo rečno potjo, ki se začne v slovenskih Alpah in konča v srbski prestolnici. Sava je ena redkih velikih evropskih rek, ki še vedno ohranja številne naravne značilnosti, hkrati pa služi kot vir energije, življenja in sodelovanja.
Na svoji poti po Sloveniji preteče
220 kilometrov, od tega 60 km prav skozi
Posavje, kjer že stoletja oblikuje pokrajino in življenjske navade ljudi. Včasih deroča in nepredvidljiva reka je danes drugačna –
urejena, dostopna in vključena v sodoben razvojni okvir.
Od divje reke do prostora za življenje
Sava je bila nekoč neukročena, pogosto poplavljena reka, ki je prebivalcem ob njej povzročala nemalo težav. Ob vsaki večji vodi so bile ogrožene hiše, polja, ceste. Prav zato se je že v davni preteklosti začelo njeno reguliranje – sprva z namenom ukrotitve in zaščite pred poplavami, danes pa z večnamenskim pristopom, ki vključuje tudi
proizvodnjo energije, varstvo narave in izboljšanje kakovosti bivanja.

Mednarodna komisija za varstvo rek Podonavja (ICPDR) je ribjo stezo pri HE Arto Blanca prepoznala kot primer dobre prakse pri ohranjanju prehodnosti rek.
Z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi je reka postala del
trajnostne energetske prihodnosti Slovenije. Hidroelektrarne na spodnji Savi danes ne le proizvajajo čisto električno energijo, ampak hkrati varujejo pred poplavami, omogočajo boljše pogoje za kmetijstvo, bogatijo podzemno vodo in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Voda kot strateška dobrina prihodnosti
Voda postaja ena ključnih strateških virov 21. stoletja. Potrebujemo jo za proizvodnjo hrane, elektrike, za pitno vodo in varnost pred podnebnimi skrajnostmi.
Zadrževanje vode – tako v nadzemnih akumulacijah kot v podtalnici – postaja nujna prilagoditev na suše, vročinske valove in druge posledice podnebnih sprememb.

Na mirnih vodah Save se rojeva življenje. Urejeni habitati ob hidroelektrarnah omogočajo varna gnezdišča in bogat živalski svet (foto: B. Brečko, 21. 5. 2025).
Hidroelektrarne omogočajo prav to: vodo zadržujejo, razporejajo in ohranjajo – ne le za trenutne potrebe, ampak za prihodnje rodove. Sodobne hidroelektrarne v Sloveniji so zasnovane večnamensko: poleg energetske funkcije omogočajo
namakanje, z bogatenjem podtalnice izboljšujejo oskrbo s pitno vodo in naravovarstvene habitate ter ustvarjajo prostor za rekreacijo in turizem.
Več kot energija: narava, varnost in življenje
Poseben poudarek v projektih hidroelektrarn je tudi
skrb za naravo. Ob HE Brežice je bilo urejenih
več kot 60 hektarjev nadomestnih habitatov, kar ustreza površini kar 84 nogometnih igrišč. V njih domujejo ptice, dvoživke, žuželke, bobri in številne druge vrste. Mednarodna komisija za varstvo rek Podonavja (ICPDR) je ribjo stezo pri HE Arto - Blanca prepoznala kot
primer dobre prakse pri ohranjanju prehodnosti rek.

Biodiverziteta ob Savi ni naključje - je rezultat premišljenih naravovarstvenih ureditev, ki ohranjajo prostor za življenje v vseh oblikah (foto: B. Brečko).
Najnovejše znanstvene raziskave so nedavno pokazale, da tudi v območjih, kjer so bile hidroelektrarne zgrajene že pred desetletji, še vedno živijo
redke ribje vrste, kot je platnica, kar dokazuje, da reka ostaja živa, če jo upravljamo odgovorno.
Sava kot povezovalka skupnosti
Sava ni več reka, ki ločuje – danes
povezuje. Povezuje sektorje: energetiko, okolje, kmetijstvo, prostor. Povezuje ljudi: lokalne skupnosti, znanstvenike, naravovarstvenike in podjetja. In povezuje države: štiri narode, ki ob njej sodelujejo v skupni skrbi za trajnostno prihodnost.
Projekti, ki jih vodi družba
HESS v sodelovanju z INFRO in GEN energijo, so dokaz, da je mogoče združiti naravne danosti, tehnološko znanje in družbeni interes v skupno zgodbo – zgodbo o
reki, ki ustvarja priložnosti.
Sava ostaja naša skupna vrednota. Z odgovornim upravljanjem danes skrbimo, da bo tudi jutri vir življenja, energije in varnosti.
Vir: HESS