Sava – reka razvoja, napredka in sprememb

Sava je skozi zgodovino predstavljala tako vir življenja kot tudi transportno pot, po kateri so potekale trgovske poti preko slovenskega ozemlja. S poselitvijo obvodnega dela in z razvojem tehnike je postala zanimiva tudi z gospodarskega in energetskega vidika. S tehnološko revolucijo v Angliji in nekoliko kasneje z izumom elektromotorja in generatorja je stroje, gnane na vodni tok, zamenjal elektromotorni pogon, ki pa je potreboval električno energijo.

Tisočletja je tekla Sava v svoji strugi, jo poglabljala, spreminjala smer in odnašala plodno zemljo z obeh bregov. Ljudem je bila prijazna in sovražna. Oskrbovala jih je z dobrinami, s poplavami pa prinašala tudi nevšečnosti. Po njeni dolini so se selila velika plamena in ljudstva, od barbarskih konjenic, legij rimskih osvajalcev, krdel mogočnih vitezov do čet upornih kmetov.

Vsa ljudstva so prišla in tudi odšla, le Slovenci smo ji po naselitvi v teh krajih ostali zvesti. Naše spoštovanje do reke se zrcali tudi v poimenovanju pokrajine Posavje.

Vodni in energetski potencial reke Save

Reka Sava je po svoji naravi obnovljiv vir vodnega in energetskega potenciala, ki so ga prepoznali že naši predniki. Že v zgodnjih letih 20. stoletja so bili izdelani prvi projekti za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Poleg ogromnega potenciala za pridobivanje električne energije iz energije vode reka Sava omogoča različno rabo in aktivnosti. Kot vodni vir predstavlja pitno vodo, vodo za namakanje, proizvodno surovino in tehnološko vodo v industriji ter energetiki. Kot vodotok predstavlja vodno silo, vodno površino za šport in rekreacijo, transportno in plovno površino, sprejemnik in odvodnik uporabljene vode ter vir mineralnih surovin. Sava ima velik pomen tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti v regiji, saj je habitat za številne rastlinske in živalske vrste.

Veriga spodnjesavskih hidroelektrarn je reki Savi in krajem ob njej dala novo podobo in v Posavje prinesla dodatno gospodarsko ter razvojno razsežnost.

S tem večnamenskim projektom je bila omogočena intenzivnejša trajnostna raba vodnega potenciala in obvodnega prostora reke Save, obenem pa se je ob načrtovanju in izgradnji hidroelektrarn povečala varnost pred poplavami ter razvila infrastruktura v prostoru. Izboljšani so pogoji za namakanje, razvoj gospodarstva, turizma in športnih dejavnosti. Pri načrtovanju in gradnji je velika pozornost namenjena naravovarstvenim ureditvam, s katerimi je poskrbljeno tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izredni pomen pa ima tudi okoljski učinek hidroelektrarn, saj le-te električno energijo ustvarjajo s pomočjo obnovljivega vira energije (vode) brez izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

Ker se poraba električne energije povečuje hitreje kot izgradnja novih kapacitet za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, se Slovenija oddaljuje od ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Zato je še toliko bolj pomembna izgradnja hidroelektrarn, ki so pomemben vir električne energije v Sloveniji brez dejanskih izpustov v ozračje ali drugih načinov onesnaževanj okolja. Z večnamenskimi projekti izgradnje hidroelektrarn na Savi omogočamo Sloveniji pridobivanje električne energije iz potenciala vode ter s tem uresničevanje ciljev glede želenega deleža obnovljivih virov energije in zmanjšanje uvozne odvisnosti. Voda je namreč slovenska naravna danost in zaradi zanesljivosti oskrbe z energijo se bo potrebno vse bolj naslanjati prav na domače vire. Verjamemo, da so glede na naše naravne danosti in večnamenskost ter celovitost projektov hidroelektrarne slovenski državni privilegij, za katerega imamo na razpolago potrebno znanje in izkušnje, kar je treba izkoristiti.

Prispevek je objavljen ob dnevu reke Save (1. 6.).

Vir: HESS