Šest desetletij s Knjižnico Sevnica

Zametke knjižničarstva v Sevnici gre iskati v letu 1865, ko je bila ustanovljena prva narodna čitalnica v Posavju in prva v savski dolini med Ljubljano in Zagrebom. Kljub pomembnosti čitalnice, ki je bila osnova za knjižnico, pa pot do ustanovitve prve javne knjižnice v Sevnici ni bila enostavna.

Prve knjige za delovanje knjižnice julija leta 1945 so darovali meščani Sevnice. Novembra 1959 je Občinska skupščina Sevnica ustanovila Občinsko ljudsko knjižnico, ki je takrat imela svoje podružnice na Bučki, Blanci, v Krmelju, Loki, Šentjanžu in Zabukovju.

SEVNICA, LOKA, KRMELJ in kmalu BIBLIOBUS
Prostori osrednje enote sevniške knjižnice so bili v času njenega delovanja na različnih lokacijah ter vedno v premajhnih in neprimernih prostorih:

• knjižnica je najprej delovala v prostorih telovadnega društva Partizan,
• po l. 1950 se je preselila v prostore menze v tedanjem Jugotaninu,
• po l. 1962 je knjižnica delovala pod okriljem različnih organizacij (Delavsko prosvetno društvo Svoboda, Kulturna skupnost, Zavod za kulturo, Zveza kulturnih organizacij ter nazadnje Zveza kulturnih društev) in na različnih lokacijah,
• l. 1964 je knjižnico zalila voda, zato se je preselila v nekdanje prostore mesnice v Šmarju, kjer je delovala do leta 1969,
• l. 1969 je dobila nove prostore pri trgovini Merx v velikosti 52 m2, kjer je gradivo za mladino ostalo do leta 1992,
• gradivo za odrasle se je leta 1989 preselilo v sindikalno dvorano v Naselje heroja Maroka 17 (v stavbo današnje Komunale), 
• l. 1992 se je knjižnica preselila na Trg svobode 10, kjer je delovala do leta 2007,
• l. 2001 je knjižnica prenehala delovati pod okriljem Zveze kulturnih društev ter postala samostojen javni zavod in se preimenovala v Knjižnico Sevnica,
• od septembra l. 2007 knjižnica deluje v novih, večjih, sodobno opremljenih prostorih na Prešernovi ulici 1 v Sevnici.Knjižnica Sevnica ima poleg osrednje enote še izposojevališči v Loki pri Zidanem Mostu in Krmelju. V obeh krajih deluje knjižnica že prek 40 let ter predstavlja prijetno središče znanja, druženja in dobrega branja.

NOVOST:
Jeseni leta 2020 bo tudi po sevniških cestah zapeljala prva potujoča knjižnica (bibliobus) v Posavju. To je skupni projekt vseh treh posavskih knjižnic in Knjižnice Laško, ki ima svojo enoto v občini Radeče. Do oddaljenih naselij bo bibliobus pripeljal aktualno knjižnično gradivo ter izboljšal kakovost preživljanja prostega časa in informiranosti prebivalcev Posavja.

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE SEVNICA

Poleg osnovne dejavnosti, tj. nabave in izposoje knjižničnega gradiva, v knjižnici radi prisluhnemo našim bralcem ter jim svetujemo pri izbiranju gradiva za sprostitev ali v strokovne namene. Izvajamo strokovna in potopisna predavanja, likovne in druge razstave, bralne projekte, literarne večere, delavnice idr.

V sevniški knjižnici se trudimo približati naše delovanje vsem generacijam. Za najmlajše izvajamo počitniške ustvarjalne delavnice v Sevnici in pravljične urice z ustvarjalno delavnico v vseh enotah knjižnice, hkrati pa preko bibliopedagoških ur za otroke iz vrtcev in šol razvijamo bralno kulturo, za sedmošolce vseh osnovnih šol pa izvajamo nacionalni projekt Rastem s knjigo, ki k branju spodbuja generacijo mladih v najobčutljivejšem obdobju življenja. V zadnjih letih med poletnimi počitnicami izvajamo bralno akcijo za otroke, imenovano Poletko, med šolskim letom pa jih spodbujamo s KnjigoSnedovimi poslasticami in KnjigoMalhovim izzivom, ki z izbranimi kakovostnimi knjigami nagovarjata predšolske in šolske otroke. Veliko skrb pa namenjamo razvijanju bralne kulture tudi pri odraslih, in sicer izvajamo bralni krožek za odrasle ter skupaj z Valvasorjevo knjižnico Krško in Knjižnico Brežice sodelujemo pri skupnem projektu Posavci beremo skupaj, pri katerem spodbujamo branje zahtevnejše literature. Prirejamo tudi literarne večere, na katerih gostimo lokalne in ostale slovenske literarne ustvarjalce, v sodelovanju z območno izpostavo JSKD Sevnica pa uspešno izvajamo tudi literarne delavnice, kjer pisana besede šele nastaja.

Pri svojem delu pa nismo pozabili tudi na ranljive skupine uporabnikov. Tako za varovance Varstveno delovnega centra Krško-Leskovec, enota Sevnica že vrsto let izvajamo bralno značko »S knjigo na potep«, s pravljico kot terapevtskim sredstvom pa enkrat mesečno razveselimo tudi stanovalce Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca.

Zelo pomembna naloga splošne knjižnice je domoznanska dejavnost, ki pokriva vsa področja človekovega ustvarjanja in védenja na določenem geografskem območju, pri nas torej na območju občine Sevnica. Pomeni zbiranje, strokovno obdelovanje in ustrezno hranjenje gradiva ter posredovanje informacij iz le-tega. Iz zbranega gradiva pripravljamo razstave, tematsko vezane na preteklo in polpreteklo zgodovino sevniške občine. Pomemben projekt je Rastoča knjiga Sevnica, ki se je v letu 2006 pričel v sodelovanju z OŠ Sava Kladnika Sevnica in je sestavni del projekta Slovenske rastoče knjige. Ob različnih jubilejih smo iz naše bogate domoznanske zbirke pripravili na ogled razstave knjižnih del, ki so izšle na območju občine Sevnica.

ALI STE VEDELI?
Da delujemo tudi izven zidov knjižnice, in sicer z Modro polico v Zdravstvenem domu Sevnica, v elektronskem okolju pa na spletnem portalu Kamra, kjer objavljamo domoznanske zgodbe.

KNJIŽNICA – »DNEVNA SOBA MESTA«

V Knjižnici Sevnica si pri svojem delu vsakodnevno prizadevamo za krepitev vezi med knjižnico in lokalno skupnostjo ter posamezniki. V splošno knjižnico lepo vabimo vse, tudi če niste člani knjižnice. V prijetnem okolju časopisne čitalnice lahko prelistate številne časopise, brezplačno uporabljate osebni računalnik, v bogati knjižnični zbirki pa poiščete vire za seminarsko, raziskovalno, diplomsko ali magistrsko nalogo ter jo pri nas tudi napišete in natisnete. V knjižnici smo torej dosegli premik od knjižnice kot tihega k živahnemu prostoru, kjer se vedno nekaj dogaja. Sevniške knjižničarke se trudimo, da knjižnica postaja prostor, ki zbuja pri obiskovalcih ugodje in zaupanje, zato nemalokrat pravimo knjižnici tudi dnevna soba mesta. Knjižnica Sevnica se pri svojem početju na kulturnem in izobraževalnem področju zelo uspešno povezuje z osnovnimi šolami občine Sevnica ter Srednjo šolo Sevnica in različnimi društvi ter zavodi in skupaj ustvarjamo kulturni utrip v občini.

Vloga knjižnic se vseskozi močno spreminja in tudi v prihodnje bomo priča spremembam. Z izposojo elektronskih knjig in uporabo informacijske tehnologije – leta 2015 smo namreč uvedli knjigomat za samostojno izposojo gradiva – se naše delo spreminja, a še vedno delamo za dobro naših uporabnikov in članov, in sicer »za ljudi s pogledom v oči«.
 

NEKAJ ŠTEVILK IZ LETA 2018:

• število enot v knjižnični zbirki: 85.943,
• število izposojenega gradiva: 106.920 enot,
• obisk knjižnice: 54.344 obiskovalcev,
• število članov: 3011,
• število dogodkov: 74. 

VREDNOTE, KI JIM SLEDIMO

Knjižnična dejavnost kot javna služba mora biti zasnovana kot kulturno, izobraževalno in informacijsko središče občine za zadovoljevanje potreb uporabnikov. Naše delo je in bo v prihodnosti še bolj usmerjeno v uspešnejše zadovoljevanje informacijskih potreb ter želja uporabnikov, prizadevali pa si bomo za še večjo odličnost in kakovost storitev ter strokovnost in kompetentnost zaposlenih strokovnih delavcev.

Za skrb in podporo pri našem delu ter odlično sodelovanje se zahvaljujemo naši ustanoviteljici Občini Sevnica, ki nam z zagotavljanjem pogojev za delovanje omogoča, da izpolnjujemo naše poslanstvo in začrtane cilje. Ker pa ni knjižnice brez naših zvestih bralcev, se na tem mestu zahvaljujemo tudi vam, drage bralke in bralci ter obiskovalke in obiskovalci, ki nas obiskujete in na ta način podpirate pri našem delu.
 
Anita Šiško, direktorica Knjižnice Sevnica