Časopis za pokrajino Posavje
14.04.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Urejen kanalizacijski sistem prispeva k varovanju in zaščiti vodnih virov

Objavljeno: Ponedeljek, 20.02.2023    Rubrika: Ne spreglejte Oglas
Odvajanje in ciscenje odpadne vode - gradnja kanalizacijskega sistema na Bohorski ulici

Na Bohorski ulici v naselju Šmarje je potekala obnova mešanega kanalizacijskega sistema (foto: arhiv Občina Sevnica)

Kroženje vode, kar imenujemo vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi. Na lokalni ravni in v inženirskih okoljih, kot so mesta, pa prevladuje drugačen cikel, ki ga imenujemo urbani vodni krog, ki je eden od temeljnih oskrbnih sistemov sodobnega sveta z zagotavljanjem varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo kot tudi njeno odvajanje in čiščenje. Pitna voda postane takoj po uporabi komunalna odpadna voda, ki skupaj z industrijsko ter s padavinsko odpadno vodo potuje v javno kanalizacijo, zato je skrbno načrtovana in kakovostno izvedena gradnja kanalizacije zelo pomemben del podzemne infrastrukture zunanje okolice objektov ter samega povezovalnega kanalizacijskega sistema, ki vodi do čistilne naprave, kjer se mehansko in biološko očisti in se nato prečiščena, nadzorovana in skladno s predpisi vrne v naravno okolje.

V občini Sevnica poteka projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju spodnje Save – Občina Sevnica za zmanjšanje nadaljnjega onesnaževanja tako površinskih kot podzemnih voda. S tem se izboljšuje kakovost reke Save ter vpliv onesnažene površinske vode reke v podtalnico in s tem je zagotovljeno tudi varovanje in zaščita vodnih virov. Osnovni cilj projekta je novogradnja odsekov, kjer še ni urejena javna gospodarska infrastruktura za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, v sklopu katerih bo mogoče priključiti dodatne enote na sistem. To bo omogočila izgradnja kanalov s pripadajočimi objekti, rezultat le-tega pa bo tudi hidravlično izboljšanje posameznih delov kanalizacije.

Kanalizacijski sistem sestavljajo cevovodi različnih dimenzij in množica tehnoloških objektov, kot so črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, združitveni objekti, revizijski jaški, lovilci olj in peskolovi ter čistilne naprave. Kanalizacijski sistemi so na splošno gravitacijski, kar pomeni, da za odvajanje odpadne vode izkoriščamo silo teže, saj teče voda navzdol. Na posameznih ravninskih predelih in ob prečkanju vodotokov pa moramo odpadno vodo prečrpavati v višje ležeče glavne zbiralnike, kar opravljajo črpališča. Gradnja kanalizacijskega omrežja običajno poteka na večji globini od drugih komunalnih vodov.

Novi in obnovljeni kanalizacijski priključki

Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju spodnje Save – Občina Sevnica poteka skladno s terminskim planom. Obsega gradnjo fekalne kanalizacije, ki jo sestavlja sedem gravitacijskih kanalov, dva tlačna kanala v skupni dolžini 1,58 km ter dve črpališči. Po zaključenem projekta bo na omenjeno kanalizacijo in čiščenje odplak priključenih nekaj več kot 5600 populacijskih enot, od teh bo dodatnih oz. na novo priključenih skoraj 150 populacijskih enot.

V okviru investicije je že zgrajena fekalna kanalizacija v industrijski coni Ines na Planinski cesti in v naselju Ribniki. Na južnem delu Bohorske ulice v naselju Šmarje je obnovljen mešan kanalizacijski kanal (za skupno odvajanje padavinske in komunalne odpadne vode), na Kvedrovi cesti in v naselju Heroja Maroka je zgrajena nova fekalna kanalizacija s črpališčem. Novo fekalno kanalizacijo ima objekt na Cesti na grad in Pod Vrtačo v starem delu Sevnice.

Okoljevarstven pomen

Pomen projekta, ki ga sofinancira Kohezijski sklad EU in Republika Slovenija, izvaja pa Komunala d.o.o. Sevnica, je reševanje izgradnja ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v sevniški občini, zagotavljanje varnega obratovanja kanalizacijskega sistema v okviru zakonskih omejitev in standardov ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okolje. Na ta način varujemo okolje pred onesnaženjem ter sebi in prihodnjim generacijam zagotavljamo zdrav bivalni prostor ter neoporečno pitno vodo.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.
« Nazaj na seznam