V dolini tihi je vasica mala … – 2. del

POSAVJE – Potem ko smo v predhodni številki časopisa že predstavili 13 od 29 naselij po Posavju, katerih krajevno ime izhaja iz pomenske podstave 'vas', tokratni potep po posavskih vaseh pričenjamo v Rudni vasi v občini Radeče.

O Rudni vasi (pravopisna raba: v Rudni vasi, rudnovaški, Rudnovaščan/ka/i) je na voljo le malo podatkov. Naselje, ki se nahaja na okoli 580 m nadmorske višine v Posavskem hribovju, je dobilo poimenovanje po samostalniku 'ruda', kar kaže, da so se nekdaj tamkajšnji prebivalci ukvarjali z rudarstvom oz. da se je nahajališče rude nahajalo na območju vasi. Iz Rudne vasi, ki je edino naselje s pomensko podstavo 'vas' na območju občine Radeče, se odpravimo v edino 'vas' v občini Kostanjevica na Krki, in sicer Črnečo vas (v Črneči vasi, črneški, Črnečan/ka/i), ki se prvič omenja v pisnih virih kot Tscherrndorf že davnega leta 1376. Sodeč po srednjeveških zapisih ime vasi izhaja iz hipokoristika (osebnoimenski izvor, s predrugačenjem rojstnega imena nastalo osebno ime, op. p.) Črni. V vasi se nahaja lepo ohranjen, konec 16. st. zgrajen obmejni stražni stolp iz časov turških vpadov, obnovljen leta 2018.

Dolenja, velika, lepa ...

Iz kostanjeviške občine se selimo v mestno občino Krško, na območju katere se nahaja šest uradnih 'vasi'. Medtem ko smo Dolenjo vas pri Krškem, ki leži na ravnici na severnem robu Vrbine oz. 5 km od Krškega, že navedli v predhodni številki časopisa, tokrat navajamo še Dolenjo vas pri Raki (v Dolenji vasi, dolenjevaški, Dolenjevaščan/ka/i), zahodno nad dolino potoka Račne, ki z levim prilastkom, tako kot v prej navedenem primeru, izraža razmerje do bližnjega, večjega naselja. Leva prilastka 'dolenja' in 'gorenja' nosita tudi naselji Dolenja Lepa vas (v Dolenji Lepi vasi, dolenjelepovaški/dolenjevaški, Dolenjevaščan/ka/i ali Dolenjelepovščan/ka/i) in Gorenja Lepa vas (v Gorenji Lepi vasi, gorenjelepovaški, Gorenjelepovščan/ka/i ali krajše Gorenjevaščan/ka/i) na območju KS Veliki Trn. Obe naselji se nahajata pod gričem Sv. Primoža, na katerem stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana, v njeni neposredni bližini Gorenja Lepa vas, v dolini pod gričem, nad grapo Pijavškega potoka, pa Dolenja Lepa vas. Od kod izvira krajevno poimenovanje, etimologi še niso raziskali, pripisali pa ga bi lahko še vedno lepi neokrnjeni naravi, v katero sta umeščeni. Dokaj blizu se nahaja tudi Nemška vas (poimenovanje smo že pojasnili v enem izmed predhodnih prispevkov), na ravnici Krškega polja pa Gržeča vas (v Gržeči vasi, gržeški, Gržečan/ka/i) in Velika vas pri Krškem (v Veliki vasi, velikovaški, Velikovaščan/ka/i). Naselji, medsebojno oddaljeni dobra 2 km, povezuje Velikovaški potok. Medtem ko je tudi v primeru Gržeče vasi izvor krajevnega imena neznanka, pa se Velika vas kot večje vaško središče navezuje na bližino Krškega. Sicer je bila na prostoru, na katerem stoji naselje, že v antiki umeščena opekarna, zahodno od naselja pa je še vedno vidna trasa rimske ceste.

Zadnji, 3. del popotovanja po posavskih 'vaseh' bomo zaključili v prihodnji številki s predstavitvijo še šestih naselij z območja občine Brežice in treh naselij na območju občine Sevnica.

Bojana Mavsar

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 8. avgusta 2024.

#povezujemoposavje