V dolini tihi je vasica mala … – 3. del

POSAVJE – S tretjim delom zaokrožamo potep po posavskih naseljih v brežiški in sevniški občini, katerih krajevna poimenovanja izhajajo iz pomenske podstave 'vas', kar se izvorno nanaša na dom, bivališče, hiša.

Etimološki pomen kraja Župeča vas (v Župeči vasi, župeški, Župečan/ka/i), ki je v pisnih virih kot Suppistorf, kasneje Supetschendorf zaveden že okrog leta 1350, je bil povzet iz starovisokonemške besede suppan, kar pomeni župan, župa (okraj, okrožje). Župeča vas sicer sodi med starejše naselbine, saj je bila vzhodno od naselja na več kot 6 ha velikem arheološkem najdišču najdena vrsta rimskodobnih ostankov, vzhodno od kraja pa je bila locirana tudi cerkev sv. Aleksandra, omenjena v pisnih virih že leta 1274. Pri poimenovanju naselbine Poštena vas (v Pošteni vasi, poštenski, Poštenec/ka/i), ki se nahaja kot predhodna Župeča vas na območju krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, gre za unikatno krajevno ime, saj je edino naselje, ki izhaja iz samostalnika 'poštenje' in povzema odliko tamkaj živečih prednikov, verjamemo pa, da jo gojijo tudi današnji rodovi. Nova vas ob Sotli (v Novi vasi, novovaški/novovaščanski, Novovaščan/ka/i) ne zahteva natančnejše pojasnitve, saj iz imena izhaja, da gre za po nastanku mlajšo naselbino, četudi se vas v pisnih virih prvič omenja že leta 1404 oz. predstavlja »protiutež« bizeljskemu naselju Stara vas. Potem ko smo poimenovanji Račje vasi in Vrhovske vasi že pojasnili v 9. februarja in 25. aprila izdanima številkama časopisa, potep po vaseh brežiške občine zaključujemo v naselju Slovenska vas (v Slovenski vasi, slovenjevaški, Slovenjevaščan/ka/i), ki je do leta 1993 nosilo ime Bregansko selo. Preimenovanje je bilo rezultat poslovenjenja krajevnega imena naselja v obmejnem pasu, saj meji na hrvaško naselje Bregana. Istočasno je bilo preimenovano tudi naselje Nova vas pri Bregani v Nova vas pri Mokricah.

Za naselje Birna vas (v Birni vasi, birenski, Birnovaščan/ka/i) jugovzhodno od Šentjanža v sevniški občini se predvideva – tako kot za brežiško Bračno vas (v Bračni vasi, bračnovaški, Bračnovaščan/ka/i) in Birčno vas v mestni občini Novo mesto –, da je krajevno ime tvorjeno iz osebnega imena Berič, ki se danes ohranja še kot priimek. Prav tako naj bi iz osebnega imena Buda, danes v obliki priimka Budna, izhajalo krajevno ime Budna vas (v Budni vasi, budenski, Budenčan/ka/i), ki je v listinah okoli leta 1400 zavedeno kot Budendorff. Obe navedeni naselji na Sevniškem sta zelo stari naselbini, na območju Birne vasi je bil najden Ajdov grob iz železne dobe, o večstoletni zgodovini Budne vasi pa poleg prvih pisnih omemb kraja priča tudi tamkajšnja cerkev sv. Miklavža, katere osnova datira v 16. st. Kot zadnjo vas na območju občine Sevnica navajamo še naselje Kaplja vas (v Kaplji vasi, kapljevaški, Kapljančan/ka/i), ki naj bi izviralo iz občnoimenskega pomena kápla oziroma prvotne latinske besede cappella, kar pomeni, da naj bi bilo naselje poimenovano po kapeli. Tamkajšnja cerkev sv. Jurija na strmem Šentjurskem hribu iz 14. in z dozidavo v 17. st. je bila pred dobrimi desetimi leti razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju občine Sevnica.

Bojana Mavsar

Prispevek je v rubriki Črkujem in spoznavam objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 12. septembra 2024.

#povezujemoposavje