Časopis za pokrajino Posavje
1.12.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Za pravičen in vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe

Objavljeno: Petek, 23.10.2020    Rubrika: Ne spreglejte Redakcija
Starejši-v-Posavju-infografika
V okviru pilotnega projekta Integrirane oskrbe v občini Krško MOST je 2. oktobra v prostorih Občine Krško potekal strokovni posvet o prihodnosti dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Sprejemanje zakonodaje o dolgotrajni oskrbi je po desetletju snovanja namreč v zaključni fazi. Do 5. oktobra so na Ministrstvu za zdravje, sprejemali pripombe na predlog zakona, ki gre zdaj v (zahtevno) medresorsko usklajevanje.

Kot je v uvodu v posvet, ki ga je povezoval Sandi Lekše, povedala direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj, mora biti dolgotrajna oskrba skrb vsakega izmed nas, saj se vsi staramo in obstaja velika verjetnost, da bomo potrebovali storitve dolgotrajne oskrbe. V Posavju že skoraj tri desetletja izvajajo socialnovarstveno storitev pomoč na domu, ki jo trenutno koristi več kot 400 uporabnikov, zadnji dve leti pa v občini Krško poteka že omenjeni pilotni projekt MOST.
MOST-strokovni posvet-dolgotrajna oskrba (14)

S posveta v sejni sobi Občine Krško

»Želimo, da se MOST z novim letom ne podre, zato pričakujem, da pripravimo pripombe na zakon o dolgotrajni oskrbi in raziščemo možnosti za nadaljevanje projekta vsaj do implementacije zakona,« je še dejala.
 
Krški župan mag. Miran Stanko je projekt MOST izpostavil kot vzor za druge občine v državi, programe, namenjene starejši populaciji v občini, pa je podrobneje predstavila direktorica občinske uprave Melita Čopar. V zvezi s sprejemanjem zakonodaje je dejala, da si lokalne skupnosti želijo predvsem (finančno) vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe, kot dilemo pa izpostavila nekaj nedorečenosti glede pristojnosti občin oz. države. Zavzela se je za zagotovitev nadaljevanja projekta MOST do sprejetja zakona.
 
Nov steber socialne varnosti
 
MOST-strokovni posvet-dolgotrajna oskrba (40)

Mag. Klavdija Kobal Stravs

Novosti, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi (čaka ga še zahtevno medresorsko usklajevanje) je podrobneje predstavila mag. Klavdija Kobal Stravs, direktorica Direktorata za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za zdravje. Z dolgotrajno oskrbo kot novim stebrom socialne varnosti želijo vsakomur zagotoviti pravico do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu in storitev skupnosti. Nov zakon predvideva uvedbo novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (zaposlene z minimalno plačo naj bi stalo 9 evrov, s povprečno plačo 17 evrov, upokojence pa 5-6 evrov mesečno), enotno oceno upravičenosti, primerljive pravice za primerljive potrebe, možnost izbire oblike pravice, nove storitve, njihovo koordinirano izvajanje in integriran nadzor, višji delež javnih virov ter zmanjšanje finančne obremenitve posameznika, družine in lokalnih skupnosti. Za njegovo izvajanje, naj bi potrebovali dodatnih 336 milijonov evrov letno, ki naj bi jih zagotovili z omenjenim novim zavarovanjem. Posveta se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Cveto Uršič in poudaril, da zakonodaja o dolgotrajni oskrbi sledi 2. členu Ustave RS, v katerem piše, da je Slovenija socialna država.

Koliko ljudi bi bilo glede na kriterije v predlogu zakona upravičenih do dolgotrajne oskrbe, je v tem trenutku nemogoče natančno reči. V občini Krško so v okviru pilotnega projekta skozi posebno orodje kot upravičene do dolgotrajne oskrbe ocenili 269 oseb, ki živijo doma, tem pa je po besedah Rajerjeve treba prišteti še oskrbovance v domovih in VDC-jih, bolnike v negovalnih oddelkih bolnišnic ter vsaj del oseb, ki so trenutno v sistemu osebne asistence. Število bo tako znatno višje od števila ljudi, ki so trenutno v sistemu pomoči na domu.

Pozitivni učinki MOST-a
 
MOST-strokovni posvet-dolgotrajna oskrba (49)

Carmen Rajer

Vodja pomoči na domu in projekta MOST na CSD Posavje Carmen Rajer je predstavila učinke omenjenega pilotnega projekta, ki ga v občini Krško izvajajo zadnji dve leti. Gre za nadgradnjo pomoči na domu, ki jo izvajajo že 28 let, trenutno za 184 oseb. »Povezali smo se z različnimi partnerji ter iskali in preizkusili številne nove rešitve. Nekatere so se izkazale za dobre, druge za nekoliko manj. Veliko smo se naučili o drugih in o sebi ter ugotovili, da če se ne povezujemo, ciljev ne moremo doseči,« je povzela dveletne izkušnje. Doslej so imeli v različne projektne aktivnosti vključenih 238 oseb, trenutno pa je vključen 101 upravičenec. Razpon vključenih oseb je bil od 24 do 95 let, torej ne gre le za starejše, ampak tudi za precejšen delež mlajših oseb po poškodbah, kapeh ipd., ki niso imele možnosti namestitve v ustanovi. Na terenu opažajo številne pozitivne učinke projektnih aktivnosti. Na vprašanje, kaj bo z uporabniki po zaključku projekta, je Kobal Strausova odgovorila, da so se že na začetku projekta zavedali, da projekta zaradi sredstev kohezijske politike ne bo mogoče podaljšati in da so vključene uporabnike opozarjali, da se projektne aktivnosti in s tem tudi storitve enkrat iztečejo. »So pa ti upravičenci na domu dve leti prejemali storitve, do katerih v obstoječi ureditvi ne bi imeli možnosti dostopati. Projekt je pokazal precej pozitivnih učinkov, kar vsekakor šteje,« je še dodala.
 
Evropski poslanec Franc Bogovič je poudaril, da Slovenija za dolgotrajno oskrbo namenja le tretjino sredstev glede na EU povprečje. »Covid kriza je še okrepila zavedanje o podhranjenosti tega področja,« je dejal. V Posavju smo na tem področju po njegovem prepričanju naredili že marsikaj, tudi v bodočem, zakonsko urejenem sistemu pa vidi ključno vlogo občin. »Srce zgodbe je pomoč na domu + projekt MOST. Ta se ne sme podreti, ampak ga moramo še okrepiti,« je menil in se zavzel za čimprejšnji sprejem zakona, ki bo pogoj za pridobitev EU sredstev.
 
Zakon o dolgotrajni oskrbi, kot je bilo zapisano uvodoma, zdaj čaka medresorsko usklajevanje in nato obravnava v Državnem zboru. Prilagoditi oz. z njim uskladiti bo treba kar nekaj ostalih zakonov in pravilnikov. Po načrtih se bo po sprejemu in uveljavitvi zakona s 1. junijem 2021 začela reorganizacija socialnovarstvenega sistema in umeščanje (potencialnih) upravičencev v kategorije, začetek izvajanja zakona pa je predviden za 1. junij 2022.
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki