Laura Škvorc: ​Šport jo je naredil močnejšo

Kaj imajo skupnega šah, nogomet in futsal (dvoranski nogomet)? 24-letno Krčanko Lauro Škvorc, državno reprezentantko v futsalu in pred tem tudi v nogometu, v mlajših letih pa uspešno šahistko. Diplomirana obramboslovka, ki si želi nadaljevati študij na magisteriju aplikativne kineziologije, je prepričana, da bo tudi v prihodnje ostala tako ali drugače povezana s športom.

Laura Škvorc se je že v času šolanja na krški osnovni šoli zelo rada priključila fantom pri igranju nogometa ali košarke, veliko časa pa je pri športnih aktivnostih preživela tudi z bratom Žigo. Slednji jo je navdušil še nad šahom, ki ga je začela tudi trenirati in v njem dosegla nekaj lepih uspehov na državnih prvenstvih in drugih turnirjih. »Šah je povezoval celotno družino, saj smo se vsi člani družine (oče Vlado, brat Žiga in sestra Tjaša) udeleževali številnih šahovskih tekmovanj, razen mami, ki je bila naša podpora. Z veseljem bi še kdaj poprijela za šahovsko figuro in se udeležila kakšnega tekmovanja,« se spominja svojih šahovskih let.

Proti koncu osnovne šole se je, kot pravi, končno opogumila in se podala v svet nogometa, ko je šolanje nadaljevala na Gimnaziji Novo mesto, pa se je priključila ŽNK Krka. »Trenutno imam to možnost, da igram tako veliki nogomet kot futsal oziroma dvoranski nogomet, s katerim sem začela, ko so me na Hrvaškem opazili na velikem nogometu in me povabili, da se priključim tudi temu športu,« pojasnjuje svojo 'dvotirno' športno pot in dodaja, da bi se, če bi se morala odločiti za le en šport, izredno težko odločila, saj je v obeh zelo uspešna. Medtem ko večjo nogometno žogo brca v dresu ŽNK Ljubljana, se za njeno 'manjšo dvoransko sestro' podi v dresu KMN Slovenske Gorice. Pohvali se lahko tako z vpoklicem v U19 in člansko žensko nogometno reprezentanco kot v futsal reprezentanco, s katero se je v letošnjem letu udeležila kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2022. »Za svoj največji uspeh na nogometnem področju štejem preboj na kvalifikacije za Ligo prvakinj, na katere sem se uvrstila leta 2018 po osvojitvi naslova državnih prvakinj z ekipo ŽNK Olimpija,« še pojasni in doda, da dosežke dojema »predvsem kot izpopolnitev sebe kot osebe«. Ukvarjanje s športom v njej namreč »prebuja nekakšno moč, srečo in zadovoljstvo«, kar se potem odraža tudi na drugih področjih v njenem življenju: »Šport me je naredil močnejšo in samozavestnejšo v vseh pogledih. Definitivno se zelo rada preizkusim v prav vseh športih, a vseeno sem predana nogometu, ki terja od mene veliko pozornosti in večino mojega časa.«

V posavskem okolju so možnosti za ukvarjanje zlasti z ekipnimi športi za dekleta dokaj omejene, v večjih mestih, kot je naša prestolnica, je izbire na tem področju vendarle več. »Vseeno pa, če pogledam z mojega vidika, se da vse nekoliko skompenzirati. Ker v Krškem ne deluje nobena ženska nogometna ekipa, so me v Krškem izredno lepo sprejele fantovske ekipe in njihovi trenerji, kjer sem ogromno odnesla, saj sem se morala močneje potruditi za svojo pozicijo in zagotovo vložiti večji delež sebe v treninge, kar je privedlo do boljših rezultatov na tekmah s puncami,« pripoveduje mlada športnica. »Hvaležna sem za to obdobje, saj sem s fanti ogromno napredovala in vem, da bom celo življenje hvaležna trenerjem in fantom, da so me lepo sprejeli in mi omogočili, da sem z njimi nadgradila svojo igro.« Trenutno je kot študentka zaposlena pri Woltu (dostava jedi in živil, op. p.), kar jemlje kot delo in rekreacijo v enem. Kam jo bo pot zanesla po študiju, še ni prepričana, »bi pa rada, da ostane šport del mojega življenja«, zaključi Laura.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnjem Posavskem obzorniku.

#povezujemoposavje