Petrovič: Zavedamo se, da nas v naslednjih mesecih čaka surov boj za obstanek v ligi

Tomaž Petrovič (foto: arhiv PO)

Članska ekipa NK Krško je jesenski del svoje druge prvoligaške sezone opravila dobro: na 21 tekmah je zbrala 22 točk, kar zadošča za 8. mesto na lestvici, prebili pa so se tudi v četrtfinale pokalnega tekmovanja. A to, kot pravi trener Tomaž Petrovič, ne zadošča za miren spanec v boju za obstanek.

Kakšna je splošna ocena jesenskega dela prvenstva?
Jesenski del prvenstva ocenjujem kot zelo dober in nad pričakovanji pred sezono. Glede na to, v kakšnem stanju smo bili po koncu lanske sezone, ter glede na ostale dejavnike, ki so že stalnica, lahko rečem, da smo bili rezultatsko odlični. Tudi po igri smo bili boljši, kot npr. lansko jesen. Je pa to seveda le pogled skozi prizmo prvenstva, pomembna so tudi ostala področja v klubu.

Katero tekmo bi izpostavil kot najboljšo, katero kot najslabšo oz. kje ste presegli pričakovanja, kje pa razočarali?
Najslabša mislim, da je bila tekma z Aluminijem v gosteh, poraz 0:3, čeprav imajo oni zelo zelo močno ekipo. Ali pa mogoče z Domžalami v gosteh, poraz 0:5, čeprav smo bili takrat res oslabljeni in utrujeni. Katera je bila najboljša, težko rečem. Vsekakor pomeni presežek točka z Olimpijo in dve točki z Domžalami, ker se je z njimi res težko primerjati. V celoti gledano morda izstopa tekma osmine finala pokala proti Celju, ko smo napredovali po 120 minutah in 11-metrovkah.

Kar precej točk ste izgubili v zaključkih tekem, čemu to pripisujete - neizkušenosti, padcu fizične moči ...?
Na prvem mestu neizkušenosti, realno gledano je večji del naše ekipe neizkušen še za 2. SNL, kaj šele za prvo. Tudi medsebojni povezanosti in uigranosti, saj je bila ekipa v veliki meri sestavljena letos. Manjka pa nam tudi fizične moči, ampak tukaj dejansko mislim moč. Fantje so zelo mladi, mišične mase niti še niso imeli priložnosti dobiti v preteklih letih in ko gre enkrat tekma na nož (ponavadi v zaključku), ko odločajo dueli, imamo velike težave.

Na domačem stadionu ste izgubili le dvakrat, pa še to tesno proti najboljšima ekipama v državi. Kako pomemben faktor je pri tem domača publika?
Izjemen. Ob vseh minusih nasproti ostalim ekipam je energija, ki jo dajo gledalci, lahko ključna. Doma si dejansko mladi fantje tudi več upajo, so bolj borbeni, tako da nas domače tekme že drugo sezono rešujejo. Verjetno potem to začutijo tudi gledalci in je energija obojesmerna. Upam, da jih bo tudi v prihodnje veliko. Naš domači stadion mora ostati zaščitni znak krškega nogometa, športa in Posavja.

V zaključku prvenstva so dobili precej priložnosti mladinci (David Kovačič, Jan Gorenc, Anže Kodelič, Ester Sokler). Je bilo to zgolj po sili razmer (težave s kadrom) ali je šlo tudi za načrtno vključevanje v ekipo? Kaj to pomeni za prihodnost kluba?
Oboje. Številni mladi igralci so bili že poleti priključeni pripravam prve ekipe. Nekateri že dlje časa trenirajo z nami in igrajo prijateljske tekme. Tako je lažje njim, da naredijo preskok in se navadijo na določene stvari, po drugi pa tudi nam, ker imamo potem večjo širino. So talentirani in ambiciozni, imajo delovne navade, je pa res, da se tukaj njihova prava nogometna pot šele začne in da je preskok izjemen ter za številne tudi usoden. Res smo imeli veliko težav, vendar je to povsem normalno, za večino igralcev je bila to prva polsezona na tem nivoju in pojavljale so se številne poškodbe, bolezni, nihanja forme. Ti mladi pa so si izborili svoje minute na igrišču in smo vsi veseli za njih, saj so vseeno najbolj naši.

V katerih aspektih so še rezerve, kje lahko ekipa še napreduje? So pred spomladanskim delom prvenstva v načrtu tudi kadrovske okrepitve?
Rezerv je veliko, vemo, da smo bili ob koncu jeseni najmlajša prvoligaška ekipa v Evropi. To pomeni, da imajo fantje še veliko pred seboj, napredujejo lahko tako telesno, tehnično in taktično kot psihološko. Seveda pa bodo neizprosna selekcija in rezultati povedali, komu je uspelo in komu ne.  Dela pa nam ne bo zmanjkalo. Zavedamo se, da nas v naslednjih mesecih čaka surov boj za obstanek v ligi. Glede kadrovanja so v klubu odgovorni v upravnem odboru skupaj s športnim direktorjem, mi je pa jasno, da jih bo več odšlo kot prišlo, saj nas je bilo skupaj z mladinci ob koncu čez 30.

Položaj na lestvici je po eni strani v boju za obstanek ugoden (4 točke pred Aluminijem), po drugi strani pa to ni prednost, ki bi zagotavljala mirnost ...
Kot rečeno, sem sam zelo zadovoljen, ker se zavedam realnosti, tudi po vsej Sloveniji nam priznavajo dobro delo in rezultate. Mirni pa vsekakor ne moremo biti, ker ima Aluminij zelo močno ekipo, ki je lahko le precej boljša, kot je bila. Tudi Radomlje bodo bolj pridno zbirale točke, ker njihov izkupiček ni realen. Se pa sam poskušam osredotočiti predvsem na tisto, na kar lahko vplivamo, to pa je ekipa, ki je trenutno tukaj in ima voljo do dela, kar me najbolj veseli.

Selektor Katanec je za prijateljski tekmi po novem letu spet izbral bivšega igralca krške ekipe Gregorja Sikoška, poleg njega pa še posojenega Mariborčana Martina Kramariča, gotovo je tudi to svojevrstno priznanje za NK Krško.
Vsak, ki vsaj malo pozna šport in še posebej nogomet, ve, da je to res veliko priznanje za naš klub in okolje. Vsi smo lahko ponosni in veseli.
 
Sami ste podaljšali pogodbo s klubom do konca sezone 2017/18, torej še vidite izziv v vodenju ekipe?
Zahvaljujem se klubu za zaupanje. Sam sem vedno rad opravljal to delo, čeprav je res, da je včasih zelo težko, vendar so mi igralci, gledalci in sodelavci vse vrnili s svojo energijo. Mislim, da smo v treh letih naredili veliko. Upam, da smo zdaj tudi postavili neke smernice in da bomo končno zadržali neko osnovo ekipe, ker dejansko je to že tretja ekipa v letu in pol. Dela in izzivov pa nikakor ne manjka. Klub se lahko še močno razvije in če bom lahko pri tem vsaj malo pomagal, bom vesel.
 
P. P.