​80 let skrbi za naravo in divjad ter tovarištva

Lovska družina Veliki Podlog je minulo soboto pri lovskem domu na Globelem (Pristava), kjer ima domicil, obeležila 80-letnico neprekinjenega delovanja.

Po uvodni koračnici Šentjernejskih rogistov ter prihodu praporščakov lovskih družin in organizacij je povezovalec prireditve Gašper Dvojmoč ob častitljivem jubileju »80 let trajajoče skrbi za naravo, divjad, tovarištva in ponosa na naše poslanstvo« predal besedo starešini Lovske družine Veliki Podlog Dejanu Turšiču, ki je povzel zgodovino družine. Kot je povedal, je pobudo za njeno ustanovitev v drugi polovici avgusta leta 1945 dal Avgust Longo, ustanovni člani pa so bili poleg njega še Alojz Bučar, Anton Felicijan starejši in mlajši, Jože Felicijan, Franc Felicijan, Rudi Longo, France Pacek, Miha Pacek, Alojz Pacek, Janez Pirc in Alojz Rihelj. Lovišče LD Veliki Podlog meri 2.871 hektarjev, od katerih je lovne površine 2.755 hektarjev, leži pa med lovišči lovskih družin Krško, Cerklje ob Krki, Podbočje, Kostanjevica na Krki in Raka. Obdobje do leta 1995 je bilo za lovišče posebej težko zaradi intenzivne uporabe kemično-zaščitnih sredstev na poljščinah, je povedal Turšič, kar je vplivalo na zmanjšanje številčnosti male divjadi, kot so zajci, fazani in jerebice. Število uplenjenih zajcev se je v letih 1970–1995 zmanjšalo s skoraj 100 na vsega 10, fazanov s 173 na 10, jerebice pa so prenehali loviti že po letu 1980.
 
Dobro gospodarijo z loviščem
 
Po letu 2000 so se razmere začele izboljševati, predvsem zaradi bolj skrbne uporabe fitofarmacevtskih pripravkov in ukrepov LD za izboljšanje naravnih pogojev, kot so zaščita zajcev in fazanov, zasaditve remiz ter izboljšanje krmljenja divjadi. Pomemben je bil tudi projekt ponovne naselitve poljske jerebice na Krškem polju, ki ga je financirala Lovska zveza Slovenije skupaj z Zvezo lovskih družin Posavja. Kljub tem prizadevanjem se je po letu 2010 pozitivno gibanje prekinilo. Število uplenjenih zajcev in fazanov je strmo upadlo, poljska jerebica pa je iz lovišča povsem izginila. Na drugi strani je številčnost parkljaste divjadi ostala stabilna, razen divjega prašiča, katerega populacija se je v zadnjih treh letih povečala. »V LD Veliki Podlog smo prepričani, da smo kljub težavam v preteklosti dobro gospodarili z loviščem. To potrjujejo uspehi pri ohranjanju parkljaste in drobne divjadi ter kakovost lovskih naprav, kot so preže, krmišča, zasajene remize in solnice. Še posebej nas veseli, da mlajši člani aktivno prevzemajo skrb za lovišče, kar daje upanje za prihodnost,« je poudaril starešina.
 
Med mlajšimi lovskimi družinami
 
Poleg lovišča se trudijo tudi vzdrževati in povečati premoženje družine. Poleg lovskega doma na Globelem, ki ni le njihov sedež, temveč prostor številnih srečanj in praznovanj, ki ga uporabljajo tudi drugi člani lokalne skupnosti, skrbijo tudi za lovski bivak v Krakovem, ki je leta 2002 pogorel, a so ga že naslednje leto zgradili na novo. Eden največjih dosežkov zadnjega obdobja je izgradnja nove hladilnice, ki je bila kljub pomoči donatorjev zanje ogromen finančni zalogaj, je pa ključnega pomena za varno in učinkovito delovanje LD. Trenutno šteje Lovska družina Veliki Podlog 46 članov, dva častna člana ter enega podpornega člana, s povprečno starostjo 53 let, kar jih uvršča med mlajše družine v lovski organizaciji. Na področju izobraževanja so vedno na tekočem, imajo dva pogodbeno aktivna lovska čuvaja, pet meso-preglednikov, usposobljene strelce in kinologe. Člani LD so aktivni tudi v gasilstvu in lokalnih društvih, pri organizaciji izletov in čiščenju okolja. »V zadnjem desetletju, od 70. do 80. obletnice, smo redno izpolnjevali obveznosti, skrbeli za naravno ravnovesje in izboljševali pogoje za prostoživeče živali. Ohranjamo visoko raven sodelovanja z lokalno skupnostjo in skrbimo za preventivo škod na divjadi,« je povedal starešina in poudaril še: »Naša zaveza ostaja jasna: odgovorno upravljanje z naravo, skrb za divjad, povezovanje z okoljem in prenos znanja ter vrednot na mlajše generacije.«
 
V imenu Zveze lovskih družin Posavja je podloškim lovcem čestital in jim podelil plaketo Slavko Zakšek. Kot je dejal ob tem, je danes bistvo lovstva »sonaravni način gospodarjenja za trajnostno ohranitev vseh živalskih vrst«. V imenu ribiškega aktiva Rapača je družini čestital Rihard Kodrič.
 
Priznanja zveze in družine
 
V nadaljevanju prireditve je sledila še podelitev številnih priznanj. Znak Lovske zveze Slovenije za lovske zasluge so prejeli Janko Arh, Jožef Arh, Gašper Dvojmoč, Edvard Gričnik, Jan Jaklič, Gregor Jerele, Ivan Jerele, Marko Mlakar,  Matic Pirc, David Pfeifer, Tomaž Puntar in Boris Živoder; zlati znak za lovske zasluge Jože Tršinar in Gašper Žnideršič, red za lovske zasluge III. stopnje pa Drago Urbanč. Družinska priznanja LD Veliki Podlog so prejeli Miran Kink, Anže Koretič, Jože Lajkovič, Franci Lajkovič, Luka Lajkovič, Ivan Prah, Janez Prah, Aleš Stopar, Dejan Turšič in Vinko Volčanjk. Zahvalili so se tudi sosednjim lovskim družinam in lovskim organizacijam ter društvom, organizacijam in posameznikom iz krajevne skupnosti, s katerimi soustvarjajo vezi sodelovanja, spoštovanja in skupnih ciljev.
 
Slovesnost je poleg že omenjenih rogistov popestril še Lovski pevski zbor Globoko, najstarejši tovrstni zbor v Sloveniji, ustanovljen leta 1971, pod vodstvom Mileve Kralj Buzeti, pripravili so tudi razstavo lovskih trofej iz lovišča LD Veliki Podlog.
 
P. P.