Časopis za pokrajino Posavje
25.06.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Duševne stiske so pri mladih vse bolj pogoste, pomembno je ponuditi pomoč

Objavljeno: Petek, 20.10.2023    Rubrika: NOVICE Redakcija
csd posavje-posvet (13)

Udeleženci posveta v sejni dvorani Mestne občine Krško

Ob nedavnem svetovnem dnevu duševnega zdravja (10. oktober) je Center za socialno delo Posavje v četrtek, 19. oktobra, organiziral strokovni posvet na temo »Stiska in samomor pri otrocih in mladostnikih«.

Po pozdravnem nagovoru direktorice CSD Posavje Marine Novak Rabzelj je moderatorka posveta Katja Levstik Žgalin, regijska koordinatorica obravnave v skupnosti, poudarila, da duševno zdravje postaja eno prednostnih področij javnega zdravja in Vlada RS je leto 2023 razglasila za leto duševnega zdravja. »Tako pri odraslih kot tudi pri otrocih in mladostnikih so težave v duševnem zdravju v porastu. Zato je še toliko bolj pomembno odpraviti stigmo duševnih stisk, da se lahko o njih odprto pogovarjamo,« je dejala. Tokrat so se odločili izpostaviti le eno perečo temo na področju duševnega zdravja – stiske pri otrocih in mladostnikih ter samomor.
csd posavje-posvet (18)

Katja Levstik Žgalin

»Stiske in izzivi so normalen del odraščanja in življenja, še posebej ranljivi pa so mladi na različnih prehodih, kot so npr. maturanti in devetošolci. Pričakovanja, upanje, navdušenje se pogosto mešajo z žalostjo ob izgubi tega, kar so poznali, in s strahom ob vstopu v nova okolja, saj ne vedo, kaj pričakovati. Prehod pogosto spremljajo tudi strah pred neuspehom, večje zahteve v srednji šoli oz. na fakulteti, socialni pritiski, ki so jim izpostavljeni ter negotovost glede prihodnosti. Zato je pomembno otrokom in mladostnikov sporočiti, da pri tem niso nemočni, ampak da si lahko pomagajo sami, obstajajo pa tudi viri pomoči, na katere se lahko obrnejo,« je povedala. Pri tem ima pomembno vlogo povezovanje med različnimi resorji, strokami in deležniki. »Pomembno je, da kot povezana družba in s skupnimi napori zagotavljamo okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vsekakor pa ne smemo izpustiti digitalnih okolij, ki so zelo prisotna v življenju otrok in mladostnikov,« je za uvod povedala moderatorka. Namen strokovnega posveta, na katerega so povabili predstavnike socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov v Posavju ter Policije, je bil na eni strani izobraževanje strokovne javnosti, na drugi pa povezovanje in medsebojno sodelovanje služb na področju varovanja in krepitve duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
csd posavje-posvet (2)

Dr. Tina Podlogar


 
Kako prepoznati samomorilne misli?
 
V prvem delu je dr. Tina Podlogar z Inštituta Andrej Marušič, Slovenskega centra za raziskovanje samomora izvedla predavanje z naslovom »Stiska in samomor pri otrocih in mladostnikih«. Kot je povedala, so znaki, da je otrok v duševni stiski in da razmišlja o samomoru, lahko zelo različni: »Prepoznavamo jih na vedenjskem nivoju, to je lahko neka priprava sredstev za samomor, neko poslavljanje v smislu, da posameznik nekomu da kakšen svoj dragocen predmet, opuščanje dejavnosti, v katerih je posameznik sicer užival, nenadne spremembe v vedenju in razpoloženju, ki si jih težko pojasnimo, povečana razdražljivost, jeza, impulzivnost …«
csd posavje-posvet (10)
Po njenih besedah na hudo stisko, pri kateri bi posameznik lahko razmišljal o samomoru, kaže tudi to, da se začne naenkrat zelo zanimati za religijo ali pa je bil prej veren, pa to opusti, ali se pogovarja o smrti, oporoki, kar je za mladega človeka nenavadno. »Potem so tu še verbalni znaki, lahko so neposredni, npr. 'vsega imam dovolj, ubil se bom', ali pa bolj posredni v smislu 'saj ti kmalu ne bo več treba skrbeti zame, najraje bi videl, da bi se vse končalo'. To so znaki, ki jih lahko dostikrat slišimo, pa jih je treba preveriti, ali posameznik zares razmišlja o tem in kaj je v ozadju teh izjav,« še pojasnjuje dr. Podlogar. Pri mladostnikih se lahko pojavljajo tudi telesni znaki, recimo bolečnine v trebuhu, neredna menstruacija, spremembe v vzorcih spanja in prehranjevanj …
csd posavje-posvet (15)

 
Odstotek mladostnikov v stiski se povečuje
 
Tudi dejavniki tveganja za duševne stiske so zelo različni in se med sabo prepletajo – so individualni dejavniki, dejavniki v medosebnih odnosi in dejavniki na ravni družbe. »Pri individualnih dejavnikih je lahko razlog za stisko neka duševna motnja, lahko je to neka izguba ali travmatična izkušnja, pri mladostnikih morda tudi drugačna spolna usmerjenost, posameznikove osebnostne lastnosti, npr. impulzivnost, agresivnost, tudi perfekcionizem,« je dejala predavateljica, »stiske se pač pojavljajo iz različnih vzrokov.«
 
Rezultati mednarodne študije o zdravju otrok in mladostnikov kažejo, da gredo spremembe na tem področju v ne najbolj optimistično smer. »Študija HBSC namreč ugotavlja, da se povečuje odstotek mladostnikov, ki poročajo o simptomih depresivnosti in o telesnih simptomih, povečuje se odstotek mladostnikov, ki doživljajo stres. Študija ugotavlja tudi, da se nekoliko znižuje odstotek mladostnikov, ki čutijo, da se lahko s starši pogovarjajo o teh stvareh, konkretno se je to pokazalo pri nekaterih mladostnikih v odnosu z mamo. Na žalost opažamo, da so stiske mladostnikov številne in da so potrebe po strokovnjakih, ki to naslavljajo, zelo velike,« je še povedala predavateljica.
 
Pomembno je, da ukrepamo
 
Kadar opazimo stisko otroka ali mladostnika, je pomembno, da odreagiramo. »Pomembno je, da mladostnikom dajemo jasno sporočilo: Če si v stiski, ne ostani sam, da krepimo socialno mrežo, da se povezujemo in da vsi priskočimo na pomoč če je potrebno, da se ne ustrašimo, če opazimo stisko, vprašati o samomorilnih mislih,« še poudarja dr. Tina Podlogar. »Vemo, da so to zelo težke teme, ampak če bomo pristopili k mladostniku in ga povprašali, mu bo to odprlo priložnost za pomoč, za pogovor, v katerem se bo lahko izpovedal in bo lahko prišlo do olajšanja stiske. Pomembno je, da smo pri tem pogumni,« je zaključila.
 
V drugem delu posveta so predstavniki posameznih služb predstavili vlogo, protokole in ravnanje le-teh, kadar pride do izraženih samomorilnih misli s strani otroka ali mladostnika. Sodelovali so Maida Koprić Vehabović iz krške in Irena Lovrenčič iz brežiške enote CSD Posavje, pedagoginji iz ŠC Krško – Sevnica Sabina Žulič in Jana Božič, psiholog Amir Tokić iz Zdravstvenega doma Krško, psihologinja Jerneja Košič iz Centra za duševno zdravje za otroke in mladostnike Posavje in višja kriminalistka Mirjam Repovž iz Policijske uprave Novo mesto. Sledila je še razprava glede ravnanja in medsebojnega sodelovanja služb v teh primerih.
 
Zaključki
 
Ob koncu sprejeli vrsto zaključkov, v katerih so med drugim zapisali, da je mreža pomoči za otroke in mladostnike s težavami v duševnem zdravju ter za njihove starše v regiji Posavje pomanjkljiva, okrnjena oz. je ni dovolj. V zdravstvenih domovih ni dovolj programov (primanjkuje psihologov ter kliničnih psihologov), zato jih je treba okrepiti, da bo možna večja dostopnost do storitev. Kot primer dobre prakse so izpostavili Posvetovalnico za otroke in starše mestne občine Krško, ki je organizirana v okviru ZD Krško in namenjena za potrebe osnovnih šol v mestni občini Krško. Ugotovili so, da za srednješolce v zdravstvenih domovih ni programov, mreža Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) v Sloveniji pa je nepopolna, zaradi česar lahko iz ostalih regij napotujejo osebe tudi v CDZOM Posavje oz. v Sevnico, kar pomeni veliko obremenitev v CDZOM Posavje ter daljše čakalne vrste. Pomanjkljiva mreža služb pomeni tudi dolge čakalne dobe pri psihologih in kliničnih psihologih v zdravstvenih domovih, v Posvetovalnici za otroke in starše mestne občine Krško in CDZOM Posavje. Program »Neverjetna leta«, ki deluje pod okriljem CDZOM Posavje in je namenjen staršem (predšolskih) otrok od približno 3. do 8. leta starosti, ki se srečujejo s težavnim vedenjem svojih otrok, pripomore k mreži služb v Posavju, glede na število potreb pa bi bila potrebna vzpostavitev še enega takšnega programa. Zaradi povečevanja stisk otrok in mladostnikov se v vseh službah veliko dela na kurativi, za preventivo pa žal zmanjka časa. Težava je tudi primanjkovanje kadrov na področju zdravstva, šolstva in socialnega varstva, predvsem psihologov, kliničnih sociologov, pedopsihiatrov, socialnih delavcev. Zaključki strokovnega posveta bodo poslali pristojnim resorjem (ministrstvom za zdravstvo, šolstvo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, NIJZ, ZZZS …).
 
P. P.
 
#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam