Časopis za pokrajino Posavje
24.01.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Franc Bogovič: V letu, polnem izzivov, ostanimo povezani

Objavljeno: Ponedeljek, 10.01.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_0492

Franc Bogovič (foto: arhiv PO)

Franc Bogovič (SLS), nekdanji župan Občine Krško, poslanec v Državnem zboru ter minister za okolje in prostor, že od leta 2014 opravlja funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu oz. je vstopil v drugo polovico svojega drugega evropskega mandata. Ob začetku leta je za naš časopis že tradicionalno strnil nekaj misli o svojem doslej opravljenem delu na evropskem in domačem političnem parketu ter o načrtih do konca mandata.


Spoštovane bralke in bralci odličnega Posavskega obzornika! Dovolite, da vam zaželim, da bi bili v letu 2022 uspešni in zadovoljni. Naj bo novo leto prijazno do vas. Vsem vam/nam želim tudi, da ostanemo zdravi in se čim prej izvijemo iz primeža covida, ki nas je že dodobra utrudil.
 
Za mano je polovica mojega drugega mandata poslanca v Evropskem parlamentu. Hvaležen in ponosen sem, da lahko zastopam našo lepo Slovenijo v hramu demokracije, v katerem se govori največ različnih jezikov, v Evropskem parlamentu, ki predstavlja 450 milijonov Evropejcev iz sedemindvajsetih držav, ki živimo na kontinentu, kjer imamo visok življenjski standard ter je ljudem zagotovljena visoka socialna pravičnost, varnost in svobodna gospodarska pobuda. Ko doma poslušam, kako nekateri v Sloveniji gledajo na Evropo, imam občutek, da se sploh ne zavedamo, kaj nam članstvo v EU dejansko prinaša in kako nebogljena bi bila sicer naša dvomilijonska država v vedno bolj brezobzirnem in tekmovalnem globalnem svetu.
 
Priznam. Ko sem pred leti v domačem okolju začel svojo politično pot, si nikoli nisem mislil, da bom nekoč Slovenijo zastopal v Evropskem parlamentu. Danes mi pri mojem delu v Evropskem parlamentu velikokrat pomagajo prav izkušnje, ki sem si jih nabral kot župan, poslanec v slovenskem parlamentu in tudi kot minister v Vladi Republike Slovenije. Kot član Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko tako poskušam precej zapleten bruseljski uradniški jezik 'prevesti' v praktične domače rešitve.
 
V 705-članskem parlamentu mora vsak poiskati področje svojega dela, s katerim lahko prispeva svoj kamenček v mozaik razvoja EU in lastne države, katere zastopnik je. Meni v Bruslju večkrat rečejo, da sem 'oče koncepta Pametnih vasi', s katerim poskušam iskati praktične odgovore na velike izzive evropskega podeželja. Vedno redkeje poseljeno podeželje, odseljevanje mladih, staranje prebivalstva, pomanjkanje kakovostnih delovnih mest, slabe internetne povezave na podeželju itd. so izzivi, na katere iščemo odgovore v konceptu Pametnih vasi.
 
Veseli me, da je Evropska komisija pripravila in v juniju 2021 objavila Dolgoročno vizijo razvoja evropskega podeželja do leta 2040, ki povsem povzema moj koncept. S komisarko Dubravko Šuica sva vizijo skupaj predstavila na evropski konferenci o Pametnih vaseh, ki sem jo v mesecu oktobru skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano soorganiziral na Gradu Rajhenburg v Sloveniji in je bila prepoznana kot eden izmed uradnih dogodkov slovenskega predsedovanja svetu EU. Ker je za ta koncept vedno več zanimanja tudi širom po svetu, sem imel v sodelovanju z državno javno agencijo Spirit v novembru čast organizirati dogodek na isto temo tudi na svetovni razstavi Expo v Dubaju, z eminentno udeležbo gostov iz politike, gospodarstva in civilne družbe.
 
Tudi drugo polovico svojega mandata, ki se zaključi poleti 2024, bom posvetil temu, da bodo praktični rezultati mojega dela na konceptu Pametnih vasi vidni predvsem v Sloveniji in tudi v drugih državah.
 
V preteklih dveh letih je covid-19 zelo zaznamoval tudi delo nas, evropskih poslancev, saj smo morali pretežno delati od doma ter povsem na novo uvesti glasovanje na daljavo. V tem obdobju smo se poslanci bistveno manj srečevali ali razpravljali v živo ter na ogled v Evropski parlament nismo mogli povabiti gostov. Tudi na odlično belgijsko pivo pogosto ne moremo, saj v Bruslju veljajo ostri omejitveni ukrepi za zajezitev pandemije, ki je dodobra spremenila podobo mesta, ki je sicer v veliki meri odvisno tudi od številnih dogodkov, povezanih s statusom Bruslja kot evropske metropole.
 
A če primerjam delo v Evropskem parlamentu z delom v Državnem zboru RS, moram priznati, da je delo v Evropskem parlamentu vseeno bistveno bolj urejeno in učinkovito, naši urniki dela so utečeni in znani za celo leto naprej, na voljo imamo ustrezna sredstva za delo in dostop do relevantnih informacij, pri našem delu sodeluje tudi zelo veliko strokovnjakov in različnih deležnikov, kar nam vsem omogoča strokovno in profesionalno rast. V Evropskem parlamentu je tudi veliko več zdravega, konstruktivnega sodelovanja med poslanci iz različnih poslanskih skupin, ki se medsebojno spoštujemo in upoštevamo ter skupaj iščemo rešitve, ki bi bile v dobro vseh.

V Evropskem parlamentu je veliko več zdravega, konstruktivnega sodelovanja med poslanci iz različnih poslanskih skupin, ki skupaj iščemo rešitve v dobro vseh. 

Kljub navedenemu opažam, da zlasti v mojem drugem mandatu v Evropskem parlamentu na plenarnih zasedanjih vse preveč časa porabimo za obravnavo političnih tem, ki ustvarjajo razdor med političnimi skupinami in žal tudi med državami. Na skoraj vsakem plenarnem zasedanju namreč obravnavamo teme, povezane s skupnostjo LGBT, pravicami žensk, migracijami ter s Poljsko in Madžarsko. To so vse pomembne teme, ki jih je nedvomno treba obravnavati, vendar ne na vsaki seji. Še posebej ne, če so razprave glede teh tem vedno spolitizirane ter medijsko zelo odmevne, ne rešujejo pa ključnih problemov današnje družbe, kot so preteča demografska kriza; podnebne spremembe; izziv zmanjšanja toplogrednih plinov za 55 %; zagotovitev energetske, prehranske, farmacevtske suverenosti EU itd. V EU moramo odpraviti tudi zaostanek na digitalnem področju, v kolikor želimo ohraniti konkurenčnost evropskega gospodarstva.
 
Osebno upam, da bomo v prihodnjih letih tako v EU kot tudi v Sloveniji poiskali odgovore na številne izzive, ki so pred nami. Stara modrost pravi 'V slogi je moč', zato dovolite, da izrazim željo, da v letu polnem izzivov, ki je pred nami, tako v EU kot tudi v Posavju ostanemo povezani in da se podobno poveže cela Slovenija.

Prispevek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»