​Krško sprejelo resolucijo o izhodiščih za umeščanje JEK2; zavrnili nakup čistilne naprave

Občinski svet Mestne občine Krško je na včerajšnji 25. redni seji obravnaval in soglasno sprejel predlog Resolucije Mestne občine Krško o izhodiščih za umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2).

Resolucija je nastala na pobudo in v sodelovanju s člani delovne skupine, ki jo sestavljajo nekdanja župana Franc Bogovič in mag. Miran Stanko, nekdanja direktorja energetskih družb Stane Rožman in Martin Novšak, Iztok Starc in Matej Drobnič. Kot je dejal župan Janez Kerin, Mestna občina Krško potrebuje dokument, s katerim si bo izboljšala pogajalska izhodišča napram investitorju in državi v postopku umeščanja projekta JEK2 v prostor. Resolucija določa politično-programska izhodišča občinskega sveta, usmeritve županu in občinski upravi ter poziva k partnerskemu in preglednemu dialogu med občino, državo in investitorjem. Med dopolnitvami so bile upoštevane pobude javnosti, med drugim glede poudarka na vzhodni lokaciji JEK 2, nadomestitvi zasedenih zemljišč v naravi ter ohranitvi in razvoju drugega energetskega stebra v Krškem. Dokument bo zavezoval tudi vse bodoče občinske svete in župane. Resolucije kot strateškega dokumenta sicer ne smemo menjati z usmeritvami Mestne občine Krško na javno objavljeno pobudo v postopku državnega prostorskega načrta za JEK2, ki bodo bolj tehnične narave in jih bo občinski svet obravnaval na izredni seji 27. oktobra, je opozoril župan Kerin.
 
V imenu omenjene delovne skupine, katere člani so (z izjemo Stanka) prisostvovali seji, je občinski svet nagovoril Stane Rožman. »Gre za velik projekt v slovenskem merilu, ki se lahko uspešno odvija naprej samo z roko v roki med državo, investitorjem in lokalno skupnostjo. Da bi bila lahko ta pot uspešna, morajo biti vsi trije deležniki kvalificirani za to početje in trdno opredeljeni, da bodo podpirali to strateško usmeritev,« je poudaril. Nujna bo dobra organiziranost lokalne skupnosti, katere temelj je ta resolucija, drugi korak pa bo ustrezna organizacijska oblika oz. operativno telo, ki bo lahko pariralo državi in investitorju. Opozoril je, da v resoluciji ne gre pričakovati preveč direktnih rešitev, saj resolucija postavlja izhodišča delovanja predvsem lokalne skupnosti, dobrodošla pa bo tudi za investitorja in državo, ki lahko jasno prepoznata, kaj lahko pričakujeta v teh dogovorih. »Mislim, da so naslovljene vse stvari, s katerimi se lahko tisti, ki tukaj živimo, brez težav strinjamo, ob razumevanju potrebe po JEK2 za dolgoročno energetsko oskrbo Slovenije,« je še dodal.
 
Svetniki in svetnice so v razpravi pozdravili sprejem resolucije in nanjo niso imeli bistvenih vsebinskih pripomb. Svetnik Mitja Omerzu (EzK) je predlagal, da se kot glavna soavtorja poleg Mestne občine Krško posebej navede še Staneta Rožmana in Martina Novšaka, vendar je Rožman dejal, da ta predlog sicer jemlje kot priznanje, vendar mora biti resolucija nevtralne narave, zato se vanjo običajno ne piše avtorjev. Predlog resolucije je na glasovanju podprlo vseh 27 prisotnih članic in članov občinskega sveta.
 
Zahteva za izredno sejo o Kostaku

Svetnica Tamara Vonta (GS) je zaradi hišnih preiskav v družbi Kostak, povezanih s sumom nezakonitega zakopavanja odpadkov, in županovih izjav o morebitni prodaji občinskega deleža v tej družbi predlagala sklic izredne seje na to temo. Zanimalo jo je tudi, kaj se je zgodilo s sklepom občinskega sveta na junijski seji o uveljavljanju predkupne pravice za nakup paketa delnic Kostaka (2.033 kosovnih delnic oz. 5 %), s katerim bi občina okrepila vpliv na delovanje podjetja, a so bile delnice prodane drugemu kupcu. Za sklic izredne seje so na podlagi poslovnika potrebni podpisi najmanj osmih občinskih svetnikov in svetnic, med sejo se jih je na zahtevo za sklic, kot je Vonta objavila na svojem FB-profilu, podpisalo 27. Seja bo predvidoma 27. oktobra, ko bodo obravnavali tudi že omenjene usmeritve v zvezi z JEK2.
 
Zavrnili osnutek pogodbe za nakup čistilne naprave

Občinski svetniki so sklenili, da Mestna občina Krško ne bo uveljavila predkupne pravice za nakup čistilne naprave na območju tovarne Vipap. Potem ko je Vipap 8. septembra na občino naslovil vlogo za izdajo potrdila o neuveljavljanju predkupne pravice za osrednjo mestno čistilno napravo, je občinski svet 23. septembra na izredni seji sklenil, da izdajo potrdila zavrne oz. da občina uveljavi predkupno pravico, a ob pogoju, da lahko občinski svet zakonito poda soglasje k osnutku besedila pravnega posla oz. pogodbe. Vipap je osnutek pogodbe občini poslal 2. oktobra in nato še spremenjeno verzijo 14. oktobra. Kot je pojasnila vodja Službe za pravne in splošne zadeve na Mestni občini Krško Urška Sojč, je predloženi osnutek prodajne pogodbe problematičen v več delih, predvsem: predlog za prenos DDV v višini dodatnega milijona na kupca, kratek rok plačila kupnine (en dan), izvzem dela opreme, ki se nahaja na nepremičnini, iz predmeta prodaje, omejitve izvrševanja lastninske pravice na nepremičnini in pravno neurejen dostop do nepremičnine. Čistilno napravo bo tako kupila družba Kompas shop, ki je skupaj s povezanimi družbami večinski lastnik Vipapa. »Mestna občina Krško ostaja zavezana zagotavljanju nemotenega izvajanja javne službe čiščenja odpadnih voda ter nadaljuje z aktivnostmi za izgradnjo nove centralne čistilne naprave, ki bo dolgoročno zagotovila sodobno, učinkovito in okoljsko varno rešitev za občino in širše območje,« so po seji sporočili z občine.

Spremembe pri lokalnih volitvah
 
Zaradi uskladitev z novim zakonom o lokalnih volitvah so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev Statuta Mestne občine Krško in Poslovnika o delu Občinskega sveta Mestne občine Krško, ki bi jih morali potrditi že do 18. junija, a jih je občinski svet že dvakrat zavrnil. Za spremembo statuta je bila sicer potrebna dvotretjinska večina, ki je bila tokrat dosežena, saj je zanjo glasovalo 25 svetnikov in svetnic. S tem je povezan tudi predlog Odloka o določitvi volilnih enot in števila članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, saj že omenjeni zakon o lokalnih volitvah določa, da je celo območje krajevne skupnosti ali mestne četrti ena volilna enota. Kot smo letos že pisali, se s tem ukinja dosedanja teritorialna zastopanost tudi manjših krajev in zaselkov v svetih krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti, ki jo je omogočala razdelitev le-teh na več volilnih enot. Po novem bodo sveti krajevnih skupnosti z do 1.000 volivci imeli 7 članov, tisti z do 2.000 volivci 9 članov, tisti z več volivci (v mestni občini Krško sta to Krajevna skupnost Senovo in Mestna četrt Krško) pa 11 članov, volitve pa bodo povsod potekale po večinskem sistemu. Urška Sojč je sicer menila, da delovanje KS in MČ zaradi tega ne bo okrnjeno, število članov svetov pa je primerljivo z ostalimi mestnimi in posavskimi občinami. KS Senovo je vseeno sprejela sklep, da se ne strinja z zmanjšanjem članov sveta KS s 15 na 11 in z ukinitvijo volilnih enot, s čimer so se zmanjšale možnosti za izvolitev svetnikov iz majhnih zaselkov. Svetnica Janja Starc (OPL) je predlagala, da se na pristojno ministrstvo naslovi pobuda za spremembo zakonodaje. Nekaj dodatnih pojasnil je svetnikom podal še predsednik občinske volilne komisije Boja Trampuš in med drugim povedal, da se bo število volišč na lokalnih volitvah zmanjšalo z 80 na 50, kolikor jih je na državnih volitvah, čemur je nasprotoval svetnik Vlado Grahovac (SLS), svetnik Mitja Omerzu pa je dejal, da se bodo v svetniški skupini zaradi sklepa KS Senovo vzdržali glasovanja. Za sklep je nato glasovalo 22 od 27 prisotnih članov občinskega sveta.

Zelena luč za projekt Peš in kolesarski most čez Savo – vojaški most

Potrdili so tudi investicijsko dokumentacijo (PIZ – Predinvesticijsko zasnovo in IP – Investicijski program) za projekt »Peš in kolesarski most čez Savo – vojaški most«, s katerim bo mesto pridobilo sodobno, varno in okolju prijazno povezavo med levim in desnim bregom reke Save. Projekt je pomemben korak k razvoju trajnostne mobilnosti in nadgradnji obstoječe peš in kolesarske infrastrukture v občini. Z izgradnjo novega mostu, ki bo dolg 132 metrov in širok od 4,1 do 4,5 metra, bo omogočena varna in udobna povezava med obema deloma mesta. Na levem bregu Save se bo most z rampo navezoval na lokalno cesto in javno pot za kolesarje, na desnem pa neposredno na obstoječo večnamensko peš in kolesarsko pot. Projekt vključuje tudi rušitev dotrajanega vojaškega mostu.

Celotna investicijska vrednost projekta znaša 6,52 milijona evrov z DDV. Od tega se pričakuje sofinanciranje v višini 3,2 milijona evrov iz mehanizma CTN (Program evropske kohezijske politike 2021–2027), 1,03 milijona evrov bo zagotovila Mestna občina Krško, Ministrstvo za obrambo pa bo prispevalo sredstva za rušitev starega mostu (1,28 milijona evrov) in gradnjo novega (1 milijon evrov). V letu 2025 bo občina pridobila gradbeno dovoljenje, v letu 2026 so predvideni postopki javnega naročanja, gradnja pa naj bi potekala med letoma 2026 in 2029, s predvidenim zaključkom projekta konec leta 2029.

P. P.