Časopis za pokrajino Posavje
22.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Pametne vasi v EU in Sloveniji: Pogled politike na razvoj podeželja

Objavljeno: Torek, 05.10.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_1622

Dopoldanski del konference je bil namenjen politični razpravi.

Dopoldanski del petkove mednarodne konference »Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo« na gradu Rajhenburg je bil posvečen t. i. političnemu panelu oz. razpravi na temo Pametne vasi v EU in Sloveniji: Pogled politike na razvoj evropskega podeželja v dobi digitalizacije.

V prvem delu razprave so sodelovali kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, evroposlanec Franc Bogovič, Apostolos Tzitzikostas, predsednik Evropskega odbora regij, in Qu Dongyu, generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih.

Podgoršek je poudaril, da je za razvoj podeželja ključno poiskati rešitve za razvoj vasi. Slovensko podeželje naslavljajo tudi preko ukrepov skupne kmetijske politike in pri tem je pomemben koncept Leader, kajti preko teh projektov in Lokalnih akcijskih skupin (LAS) že sedaj in bodo po ministrovih trditvah tudi v bodoče naslavljali tudi podeželska območja, projekte pametnih vasi itd. Dejal je, da nas je tudi epidemija covida-19 dodobra naučila, zakaj potrebujemo digitalno povezano podeželsko območje, torej podobno infrastrukturo na podeželju kot v mestih. »Ne nazadnje zato, ker smo se zaprli v svoje domače domove in od tam izvajali izobraževanje, delali, tudi prodajali, ne nazadnje smo se tudi na podeželskih območjih naučili prodajati in kupovati preko spleta,« je izjavil in dodal, da za to potrebujemo pametno infrastrukturo. Omenil je, da skupna kmetijska politika že v tem programskem obdobju naslavlja tudi t. i. bele lise, območja brez širokopasovnega interneta, in pomaga sofinancirati investicije za širokopasovni internet. Prav tako bodo po Podgorškovih besedah namenili investicijska sredstva za koncept pametnega kmetijstva, torej za digitalizacijo. Podprli bodo naložbe v kmetijska gospodarstva, vzpostavitev nekmetijskih dejavnosti na podeželju, ukrepe evropskih inovativnih partnerstev za prenos dobrih praks in izkušenj na podeželska območja ter ne nazadnje tudi naložbe za iskanje rešitev na podnebne spremembe, vse večje zahteve za dobrobit živali ipd. Kljub težkim strukturnim pogojem, razdrobljenosti slovenskih kmetij, parcel itd. naslavljajo digitalizacijo kot eno pomembnih prioritetnih nalog novega programskega obdobja slovenskega kmetijstva, tako minister. »V novem programskem obdobju si želimo tudi preko pametnega kmetijstva naslavljati predvsem zadostno pridelavo kvalitetne in varne hrane za slovenske potrošnike. Želimo ohraniti tudi vitalno podeželje, varovati naravne vire, ne nazadnje nas k temu silijo tudi strategije in resolucije, sprejete na nivoju EU,« je izpostavil in v zaključku omenil projekt dolgoročne vizije za podeželska območja, o katerem so se pogovarjali tudi že na neformalnem srečanju kmetijskih ministrov na Brdu pri Kranju, na katerem je evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski izpostavil, da je treba podeželje naslavljati ne samo skozi kmetijski, ampak tudi preko ostalih resorjev, kajti dejstvo je, kot je še poudaril Podgoršek, da samo s kmetijskim resorjem ne bodo uspeli doseči vseh ciljev, »ampak potrebujemo tudi infrastrukturo, kohezijo, socialo, izobraževanje itd., da bo podeželski prostor takšen, kot ga želimo imeti in bomo lahko na koncu naslavljali pametne vasi«.
 
Bogovič: Pametne vasi bodo zagotovile evropski način življenja
 
Bogovič je v nadaljevanju spregovoril o samem konceptu Pametnih vasi v EU in Sloveniji. Povedal je, da je ravno covid-19 pokazal, kako podeželje rabi povezljivost, rešitve za najrazličnejše storitve, zato po njegovem koncept Pametnih vasi ponuja celo vrsto odgovorov na današnje izzive. »Pametne vasi bodo zagotovile evropski način življenja in le-ta je najlepši na svetu, noben kontinent nima takšnega, zato sem prepričan, da bomo naše pametne vasi izvozili tudi v tiste dele sveta, kjer ne živijo tako lepo, kot živimo v Evropi,« je bil jasen na koncu. Tzitzikostas je v oglašanju preko videopovezave spomnil, da so v času pandemije morali številni prebivalci evropskih vasi za potrebno medicinsko pomoč opraviti dolge, naporne poti, podjetja so bila izključena z digitalnih trgov, dijaki pa so bili zaradi počasnega interneta izpostavljeni tveganju, da bodo izostali od pouka. Zato je Evropski odbor regij pozval k jasnim ciljem za trajnostno okrevanje podeželja in k resnemu usklajevanju razpoložljivih naložbenih orodij, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, strukturnimi skladi itd. Dodal je še, da so regionalni in lokalni voditelji pripravljeni na terenu sodelovati z nacionalnimi oblastmi, da bi odprli novo poglavje za podeželske skupnosti, kjer kohezija in inovacije postajajo steber za vključujoče okrevanje in odpornost. Qu Dongyu je prav tako preko videa povedal: »V sodelovanju z vsemi partnerji iz regionalnih, državnih in lokalnih oblasti, zasebnega sektorja, civilne družbe in akademskega sveta želi Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) promovirati Pametne vasi z globalno pobudo '1000 digitalnih vasi', ki združuje e-kmetijstvo, digitalne kmetijske storitve in digitalno preobrazbo podeželja.«
 
Omizje z ministri in evropskimi poslanci
 
DSC_1640

Omizje z ministri in evropskimi poslanci

Sledilo je omizje z ministri v Vladi RS in evropskimi poslanci, na katerem so sodelovali minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač, Franc Bogovič, njegova kolegica v Evropskem parlamentu Elsi Katainen, direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster, minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič in poslanka v hrvaškem Saboru Marijana Petir.
 
Minister Janez Cigler Kralj je poudaril, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poleg že zagotovljenih 59 milijonov evrov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter 93 milijonov evrov okviru sklada REACT-EU načrtuje še 36 milijonov evrov iz integrale za investicije v domovih starejših občanov v prihodnjem letu. »V okviru javne mreže smo prijaviteljem na razpis za koncesije letos na področju institucionalnega varstva že podelili 1.285 dodatnih postelj v DSO, do konca leta 2022 jih bomo dodali še 1.100 po vsej Sloveniji. Celostna skrb za starejše ostaja ena mojih ključnih prioritet,« je dejal. Napovedal je tudi digitalizacijo storitev za starejše in vzpostavitev mobilnih ekip v okviru dolgotrajne oskrbe. »Vse to mora služiti višji kvaliteti življenja in medsebojnih odnosov, da bomo imeli v družinah več časa eden za drugega,« je še dodal.
 
Minister dr. Jože Podgoršek je dejal, da ga veseli, da poleg kmetijskega sektorja koncept Pametnih vasi sprejemajo tudi v drugih sektorjih, saj podeželje ni le kmetijstvo, ampak tudi življenjsko okolje mnogih, ki sicer delajo v mestnem okolju. Povedal je, da bo v tej finančni perspektivi lokalnim akcijskim skupinam (LAS) in Leader projektom namenjenih več kot 30 milijonov evrov, mnogi med njimi pa bodo v skladu s konceptom Pametnih vasi. Tudi on je poudaril pomen dolgotrajne oskrbe na podeželskih področjih, kar bo pripomoglo k ohranitvi poselitve na njih.
 
Minister Zvone Černač je poudaril, da se je tudi ob podpori EU sredstev kvaliteta življenja v zadnjih letih na podeželju bistveno izboljšala. »Ne smejo pa vasi postati spalna ali turistična naselja, zato je podpora kmetijstvu in uvajanje novih tehnologij v tej dejavnosti izjemno pomembna,« je menil. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost, v katerem je na voljo 1,8 milijarde evrov, je posebej naslovljena pokritost s širokopasovnim omrežjem, kar je za Slovenijo velik izziv, na katerega bo poskušala odgovoriti tudi s pomočjo nove službe za digitalizacijo.
 
V njenem imenu je zbrane na konferenci preko videopovezave nagovoril minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Kot je dejal, želijo Slovenijo pripeljati med najbolj digitalno napredne države v manj kot desetih letih, trenutno smo namreč na komaj 16. mestu, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi digitalizacija podeželja. »Veseli me, da se zavedamo pomena novih tehnologij pri razvoju novih izdelkov in storitev, ki izboljšujejo tržni položaj kmetov in prehransko-predelovalne industrije kot tudi gozdarjev. S temi rešitvami bo življenje in delo lažje in bolj privlačno, posebej za mlajše generacije.
 
Franc Bogovič je povedal, da je doslej sodeloval na več kot 30 okroglih mizah po Sloveniji na temo Pametnih vasi in pri tem spoznal ogromno dobrih praks. V posavskem prostoru je izpostavil povezovanje pridelovalcev sadja in zelenjave okoli podjetja Evrosad, izkoriščanje potenciala za namakanje ob reki Krki in razmišljanje o potencialu reke Save, storitev brezplačnih prevozov za starejše Sopotniki, povezovanje kmetij, vinarjev in gostincev v okviru Okusov Posavja itd.
 
Hrvaška poslanka Marijana Petir je menila, da ideja Pametnih vasi skrbi za vse generacije in njihove potrebe, zato zanje ni alternative. »Menim, da potrebujemo premik pri načrtovanju in načrtovanju, tako da načrtujemo orodja in ukrepe skupne kmetijske politike, kohezijske in drugih politik in programov EU skupaj z vaščani. Najbolje vedo, kakšno družbeno, komunalno in javno infrastrukturo potrebujejo za življenje na podeželju, pod kakšnimi pogoji lahko pridelajo hrano in se ukvarjajo s kmetijstvom ali kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo, da bo ta donosna in trajnostna. Zato bi moral ta proces iti od spodaj navzgor, da bi zaznali vse posebnosti in potrebe vsakega posameznega podeželskega območja, politike EU pa bi morali pregledati z vidika podeželja,« je dejala in izpostavila, da je infrastruktura najbolj nujna potreba podeželja – od prometa do digitalnega.
 
Evropska poslanka s Finske Elsi Katainen je povedala, da je Finska zelo redko poseljena država in da ima zelo drugačna podeželska območja od naših. »Pri nas pametna vas pomeni sposobnost novih funkcionalnih rešitev ali izboljšanja obstoječih. Zavedati se moramo, da je digitalizacija le orodje, najbolj pomembni so ljudje, ki naj jim služi,« je dejala, pri tem pa poudarila pomen pristopa od spodaj navzgor in ravnovesja med tremi vidiki trajnosti. Tudi na Finskem opažajo potrebo po modernem načinu življenju tudi v vaseh in trend preseljevanja na podeželje, kjer so zagotovljene ustrezne storitve. Tudi pri njih prihaja do nasprotij med velikimi mesti in podeželjem, ki je pogosto prikazano v negativni luči, zlasti v debatah o klimatskih spremembah.
 
Direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster je poudaril, da lokalne akcijske skupine (LAS) pokrivajo celotno območje Slovenije razen urbanih centrov, zato zelo dobro poznajo podeželje in njegove potrebe, pomagajo mu jih rangirati v prioritete, to pa spremeniti v ukrepe. »Koncept Pametne vasi je prišel ob pravem času. Podeželje želimo ohraniti vitalno, zato moramo vanj ujeti valove tehnološke revolucije na tak način, da se v njih ne utopi. Odnose med ljudmi moramo danes vzpostavljati na nov način, ne zgolj preko vzvodov kapitala. Za to potrebujemo pametne ljudi in predvsem pametno politiko,« je menil. »Pametne vasi so zagotovilo, da bomo na podeželju živeli pridni, delavni in veseli ljudje,« je ta del razprave zaključil pobudnik Bogovič.

Bulc: Pametne vasi so naša zgodba, nastala v EU
 
V prvih vtisih po razpravi je nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc izjavila, da če želijo delovati pametno, to ne pomeni samo digitalno. »Pametno je zeleno, učinkovito, vzdržno, trajnostno, sistemsko in nekaj, kar ustvarja dodano vrednost,« je poudarila in dodala, da je tehnologija orodje in ne rešitev. »Moramo se pogovarjati o pametnih rešitvah, ki jih nato podpremo s sodobno tehnologijo. Na ta način bodo rešitve vzdržne, trajnostne, naravi prijazne in bodo postavile človeka v središče vsega odločanja,« je dejala in dodala, da je bilo zelo zanimivo poslušati o razsežnostih, ki jih je koncept Pametnih vasi že dosegel. »Slišali smo, da Pametna vas danes pomeni predvsem horizontalno sodelovanje, začetek v infrastrukturi in v ustreznih investicijah, vlaganje v znanje in razvoj kompetenc na podeželju, pametne kmetije, ki so neke vrste srce in ritem celotnega podeželja, nov življenjski stil, predvsem pa so tu tudi konflikti, ki nastajajo med urbano in ruralno filozofijo, in danes je bilo dovolj povabil, da sta potrebna dialog in sodelovanje. Če kaj, je ravno covid-19 dokazal, da brez zaledja v učinkovitem podeželju mesto v kriznih situacijah težko preživi,« je Bulc nizala svoje razmišljanje. Dejala je še, da je konferenca dokaz, da je treba sanjati in si zamišljati prihodnost, ki jo želimo v ugodnem trenutku tudi realizirati, kar po njenem mnenju pametne vasi so. Naštela je nekaj pomembnih vsebinskih sklopov, ki jih je bilo moč slišati – pametna energija oz. energetika, pametna mobilnost, pametna digitalizacija, pri čemer je še enkrat opozorila, da je lahko digitalizacija eden največjih onesnaževalcev, kar na globalni ravni že opažajo, »zato mora biti ta predvsem v ozki povezavi z zeleno energijo«, socialne storitve, ki so ena od »vročih« tem, »na srčen pogon«, kot je označila Bulc. Za konec je povzela, da smo slišali številne projekte, ki že sestavljajo mozaik v končni rešitvi (npr. dela na domu, od njive do vilic, pametne klopi, t. i. srebrna ekonomija in mobilnost kot storitev). Povabila je Slovenijo kot predsedujočo EU, da v kontekstu pametnih vasi predvsem vidi to kot ogromno priložnost za Evropo, »kajti to je naša zgodba, ki je nastala v EU in je še kako potrebna tudi na drugih kontinentih, kjer je koncept vasi še vedno živ. To bi bil lahko eden od predlogov za vsebine t. i. InvestEU, ki investira predvsem izven EU, da namesto donacij odpeljemo tja konkretne rešitve s konkretnimi partnerji, ki pri njih sodelujejo, in to bi bil lahko zelo močan impulz, ki bi prinesel dodano vrednost in močno vplival tudi na zeleno agendo in naš zeleni načrt.«
 
»Pri Pametnih vaseh gre za način življenja in prihodnost človeštva«
 
Nizozemec Lambert van Nistelrooij, nekdanji poslanec Evropskega parlamenta, je izrazil prepričanje, da lahko EU obravnava lokalne skupnosti na bolj neposreden način. Demografski premiki v Uniji, družbeni in gospodarski razvoj, okoljski izzivi in vse večja vključenost zahtevajo večjo vlogo vasi v EU, je dodal in omenil, da sta s kolegom Bogovičem razpravljala o nujnosti neposrednega priznanja vasi. »Koncept Pametnih vasi smo začeli v pogajanjih o regionalnih skladih za obdobje 2021–2027. Tako SKP, zlasti 2. steber, kot tudi regionalni razvojni skladi lahko dajo zagon vasem, ki so usmerjene v prihodnost in si prizadevajo biti v ospredju. Izmenjava izkušenj ’od spodaj navzgor’ in izgradnja omrežij so pomembni pri doseganju nove ravni vpliva in uspešnosti vasi. Smo na pragu večje vloge vasi v institucijah EU. Ta cilj je mogoče doseči le z močnim sodelovanjem vasi, ki so v ospredju številnih politik in programov EU,« je izpostavil. Po njegovem je bistvenega pomena, da slovensko predsedstvo podpira koncept Pametnih vasi. »Od predstavnikov iz vseh koncev Evrope je odvisno, kakšen bo položaj vasi. Doseči moramo celovito obravnavano celostne agende Pametnih vasi. Programi EU za obdobje 2021–2027 dajejo vasem izhodišče. Z veseljem sodelujem na vaši konferenci in vam bom pomagal pri naslednjih korakih,« je še povedal. Prav tako že nekdanji evroposlanec Madžar Tibor Szanyi pa je Pametne vasi označil kot »otroka«, avtorje koncepta pa njegove »starše«. Izrazil je upanje, da bo Forum Pametnih vasi, ki so ga ustanovili v nadaljevanju, prostor za izmenjavo mnenj. »Pojem Pametnih vasi ne sme biti obravnavan kot nekaj kmetijskega, podeželskega. Pri Pametnih vaseh gre za način življenja in prihodnost človeštva,« je poudaril in dodal, da čeprav je bil ta koncept izdelan v okviru Evropskega parlamenta, bo zagotovo našel svoje mesto tudi v Evropski komisiji in kasneje Evropskem svetu. Izrecno se je zahvalil Bogoviču, ki je »gonilo tega projekta«. Navedel je še, da se je treba osredotočiti na finančni okvir, saj se bodo v prihodnjih letih pojavile nove pobude, tudi ko gre za način zbiranja denarja za skupne potrebe, npr. minimalna globalna obdavčitev dobička podjetij, o kateri se govori. »Če pogledate vsa ogromna podjetja, ki so veliki akterji, so med njimi številni velikani s področja IKT in verjetno jih bo na tem področju še več. Ta podjetja bodo globalno pa tudi regionalno in lokalno bistveno prispevala in to bi lahko vključili tudi med t. i. lastna sredstva EU,« je še izjavil in sklenil, da je treba razmisliti o neke vrste digitalni kompenzaciji kot izrazu solidarnosti do tistih, ki še vedno zaostajajo, in to so podeželska območja, ki so v ospredju prizadevanj za Pametne vasi. Nato se je preko videopovezave oglasila Piroska Kállay, članica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, in poudarila, da bo prihodnost Evrope odvisna od obravnave podeželskih območij. Po njenem potrebujemo nov pristop, ki bo omogočil novo kakovost življenja na podeželju. Dr. Franci Pliberšek, direktor Zavoda Camino Slovenija, pa je predstavil omenjeni zavod in kaj so naredili za razvoj in dvig kakovosti bivalnega okolja v zadnjih desetih letih v Evropi (npr. znižanje energetskih izgub objektov in hrupa).

DSC_1685

Ustanovitev Foruma Pametnih vasi

Prvi del konference so zaključili z ustanovitvijo Foruma Pametnih vasi, okoli katerega se združujejo politika, nevladni sektor in gospodarstvo. Ustanovni člani foruma so poleg Bogoviča še evropski poslanci Atidzhe Alieva-Veli (Bolgarija), Hannes Heide (Avstrija) in Tomislav Sokol (Hrvaška), nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc, nekdanji evropski poslanec Lambert van Nistelrooij, soustanovitelj digitalnega foruma Cortina Alessandro Da Rold ter koordinator za pametne vasi in politični svetovalec Adam Mouchtar.

P. P., R. R.
« Nazaj na seznam
»