Časopis za pokrajino Posavje
24.01.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Sledovi bobra so v našem okolju vse opaznejši

Objavljeno: Ponedeljek, 03.01.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
IMG_20211224_145545

Sledove oz. posledice bobrove aktivnosti so v zadnjem času opazili tudi v Brezju pri Senušah (KS Leskovec pri Krškem), nam je sporočila bralka Katarina.

Na uredništvo vse pogosteje dobivamo obvestila in fotografije, ki pričajo o prisotnosti bobra v našem okolju, tudi tam, kjer ga prej niso poznali. Ponovno naseljevanje bobra v naše kraje sicer ni popolna novost oz. se opaža že več let, za nekaj strokovnih pojasnil v zvezi s tem pa smo se obrnili na novomeško enoto Zavoda RS za varstvo narave, ki ga vodi Posavka Barbara Kink.

Kot so nam pojasnili, je bil bober v preteklosti v Sloveniji splošno razširjen, v sredini 18. stoletja pa so ga z lovom iztrebili. Po naselitvi bavarskih bobrov na Hrvaško leta 1996 so se razširili tudi v Slovenijo. Njihovo prvo prisotnost so zabeležili pozimi 1998/1999 v spodnjem toku Krke, nekaj let kasneje pa tudi na Dobličici (2002) v porečju Kolpe, Sotli (2005), Muri (2005), Dravi (2006), na Ljubljanskem barju pa leta 2016.
IMG_20211231_152247

Na bregovih Krke so bobrove sledi vidne zdaj že kar nekaj let.

»Po dobrih dveh desetletjih od naselitve bobra v Sloveniji terenski podatki (bobrišča, objedenost obrežne vegetacije, zaznane škode) kažejo, da se je po začetni počasni fazi rekolonizacije populacija v zadnjih letih močno povečala. Naseljevanje hitro napreduje praktično na vseh rekah in predvsem njihovih večjih pritokih v Posavju, Dolenjskem in Beli krajini. Načrtnega monitoringa bobra v Sloveniji nimamo, zato velikost populacije na celotnem območju ni znana, je pa na podlagi zbiranja terenskih podatkov ocenjena; npr. za porečje Krke jo ocenjujemo na 90 družin oz. 270–630 osebkov,« sporočajo iz novomeške enote.
IMG_20200824_152950

 
Bober povečuje stabilnost rečnih ekosistemov …
 
Bober v obravnavanih rečnih ekosistemih postaja ključna vrsta, saj s svojo vsestransko aktivnostjo, ki vključuje podiranje dreves, obgrizovanje obrežne zarasti, kopanje brlogov in stečin v bregove ter gradnjo jezov na manjših pritokih, aktivno spreminja njihov značaj, s čimer se povečuje njihova habitatska pestrost in vrstna diverziteta. »S stališča narave so tovrstne spremembe blagodejne, saj se tako dolgoročno krepi največkrat močno osiromašen obrežni vegetacijski pas, ki ga je človek zlasti v kulturni in urbani krajini močno skrčil. Prav tako v poletnem sušnem obdobju na potokih, kjer je prisoten bober, beležimo boljše vodno stanje,« menijo naravovarstveniki.  
 
… a brez konfliktnih situacij ne gre
 
A po drugi strani bobrova vrnitev v obrežni pas, ki si ga je človek medtem povsem prisvojil, seveda ne poteka brez konfliktov. Bober je slabo sprejet predvsem na nižinskih rečnih odsekih, kjer se so se intenzivne njivske površine preveč približale rečnemu obrežju, posamič tudi v urbanem okolju. Strokovnjaki kot konfliktne vidike bobrove aktivnosti izpostavljajo podrto obrežno vegetacijo oz. na urbanih rečnih odsekih obrežne plantaže,  grožnje odplavljanja večjih podrtih dreves, nevarnih za mostove in vodne zgradbe, lokalno erozijo brežin in usade na poplavnih ravnicah zaradi porušenja bobrovih podzemnih zgradb (brlogov) na brežinah, posledično tudi prekinjene  obrežne komunikacije in udiranje pod traktorji, škodo na pribrežnih poljščinah, še zlasti na posevkih koruze in žita, bobrovi jezovi na manjših potokih spremenijo hidrološki režim na obrežnih zemljiščih, prihaja do poškodb obrežnih nasipov
 
Zavarovana živalska vrsta
 
Bober je v Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah zavarovana vrsta, za katere lahko vlada RS skladno z določili 24. člena vrstah sprejme strategijo in akcijski načrt zagotavljanja ugodnega stanja vrste. Bober je varovan tudi z Direktivo o habitatih, rečni ekosistemi, kjer se pojavlja, pa so določeni kot posebna varstvena območja – območja Natura 2000. »Pribrežni lastniki pogosto samoiniciativno rešujejo probleme z odstranjevanjem bobrišč in zasipavanjem brlogov, celo zastrupljanjem in poškodovanjem živali, kar je z Uredbo prepovedano. Ob zaznavanju problemov se je veliko pribrežnih lastnikov obrnilo na Zavod po nasvet in pomoč. Nekaj problemov se je do sedaj rešilo z izplačilom škod, več pa s komunikacijo in izvedbo preventivnih ukrepov, predvsem z zaščito pomembnejših obrežnih dreves in sadovnjakov z mrežo in rešitvami na območju jezov, ki so sprejemljive za vse,« ob tem dodajajo v novomeški enoti ZRSVN.

P. P.
« Nazaj na seznam
»