Časopis za pokrajino Posavje
29.11.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Predlagani protipoplavni ukrepi naleteli na precej pomislekov

Objavljeno: Petek, 15.10.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_0283

Zbrani na predstavitvi v prostorih GBJ

V prostorih Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki je v četrtek popoldne potekala javna predstavitev ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti mesta in okolice. Kot se je izkazalo, imajo krajani in krajanke do predstavljenih načrtov precej pomislekov oz. jim celo nasprotujejo.

O tem, kako pomembna tematika je to za Kostanjevico na Krki, ne nazadnje je spomin na katastrofalne poplave v letih 2010 in 2014 še zelo živ, je pričala številna udeležba na predstavitvi. Kot je uvodoma povedal župan Ladko Petretič, so jo pripravili zaradi raznih govoric na terenu , »zato je prav, da si nalijemo čistega vina«.
 
DSC_0290

Župan Ladko Petretič in projektant Matjaž Udovč

Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer je pojasnil, da so v okviru Interreg projekta Danube Floodplain iskali rešitve za poplavno varnost tako, da bi vodi našli pot mimo naselij, za primer pa so izbrali prav Kostanjevico na Krki. »Osnovna ideja je bila, kako Krko spraviti mimo Kostanjevica preko Krakovskega gozda naprej. Ta varianta sicer obstaja, vendar bi stala več kot 210 milijonov evrov,« je dejal, kar je realno neizvedljivo, tako s finančnega stališča kot z vidika umestitve v prostor. Po njegovih besedah se je za bolj smotrno rešitev izkazala protipoplavna zaščita s kombinacijo nasipov, betonskih zidov in mobilnih zagatnih sten. Projekt je ocenjen na slabih 7 mio evrov, pri čemer bi 2,3 mio evrov s pomočjo RRA Posavje zagotovili iz regijskih sredstev iz minule finančne perspektive, ostalo pa bi dodala direkcija iz Sklada za vode. »Mislim, da smo prišli do rešitve, ki bo lahko zelo koristna za razvoj tega kraja. Upam, da bo projekt naletel na razumevanje med vami, saj ne gre za nek grob poseg v prostor,« je dejal Kramer.
 
Preusmeritev skozi Krakovski gozd predraga in neučinkovita

Zasnovane rešitve je podrobneje predstavil projektant Matjaž Udovč iz podjetja IZVO-R. Kot je povedal, so v projektni nalogi iskali protipoplavne rešitve na območju od Podbočja v krški do Gorenje Gomile v šentjernejski občini. Na podlagi dolgoletnih meritev se je izkazalo, da v Kostanjevici na Krki pride težav, ko pretok na hidrološki postaji Podbočje prekorači 300 m3/s, kar se zgodi povprečno skoraj enkrat letno. Najbolj pogosto se je to dogajalo v 30-ih letih prejšnjega stoletja in v desetletju 2010–2020. Scenarij, ki ga je omenil že Kramer, torej ureditev koridorjev (širokih od 30 do 60 m), skozi katere bi vodo iz Krke preusmerili skozi Krakovski gozd in nato dolvodno nazaj v Krkino strugo, se je izkazal zelo dragega in težko umestljivega v prostor, poleg tega bi bil njegov vpliv praktično zanemarljiv, saj bi se gladina vode v Kostanjevici znižala le za nekaj več kot 1 cm. Preverili so tudi možnost izgradnje jezu dolvodno od Dobrave pri Škocjanu.
 
Rešitev: nasipi, zidovi in mobilne stene

Tako so prišli do že omenjene rešitve, ki predvideva tri sklope objektov: na samem otoku, ob strugi Studene in manjši nasip pri osnovni šoli. Na otoku je predvidenih 970 m mobilnih zagatnih sten in 420 m nasipov, nič betonskih zidov in črpališče v bližini severnega mostu, izven otoka pa 200 m mobilnih sten, 1300 m nasipov in 260 m armiranobetonskih zidov, kjer ni prostora za nasipe. S tem bi Kostanjevico na Krki zaščitili na koti Q100 (gladina na otoku leta 2010) + 25 cm. Udovč je predstavil primere tovrstnih rešitev v Laškem in Celju, pa denimo v Pragi, na Nizozemskem ipd. Dušan Štepec je v imenu novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine pozdravil predlagane rešitve, a izrazil tudi pričakovanje, da bodo vključeni v pripravo projektne dokumentacije v zvezi s konkretnimi rešitvami na posameznih mikrolokacijah.
 
Številne pripombe in nasprotovanje ...

DSC_0325

Jožica Tršar

Nato se je (ne)pričakovano razvila zelo pestra, občasno tudi zelo burna razprava. Dr. Andrej Smrekar je vprašal, kako je predvidena ureditev protipoplavnih ureditev na zasebnih zemljiščih, saj imajo mnogi Kostanjevičani tik ob Krki dvorišča in vrtove. Kot je dejal Kramer, velja za vode 1. reda, kamor sodi Krka, 15-metrski priobalni pas, do katerega imajo pravico dostopa, bo pa seveda moral biti izdelan natančen načrt, kje in kako se bo dostopalo do brežin in potek montaže mobilnih sten.

Ena od lastnic vrtov ob Krki, Jožica Tršar, je menila, da bi bil to »grob poseg v njihovo življenje in lastnino«, ki ga ne bo dovolila, opozorila je tudi na težavo z vdiranjem podtalnice, ki ga po njenem mnenju to ne bo rešilo, ter na protipoplavno zaščito ostalih naselij v občini, ne le njenega središča. »Ne verjamem v vaš načrt, ker ste vse ostale možnosti prikazali kot predrage.

Vojko Božič je menil, da so stanje poplavne varnosti v Kostanjevici na Krki poslabšali izgradnja avtoceste, ceste Kostanjevica–Malence in nove obvoznice, pa tudi HE na spodnji Savi in protipoplavnega zidu v Krški vasi, tako da bi bila zanj edina rešitev, da se vodo preusmeri v Krakovski gozd. Udovč je ponovil, da so to možnost preverila, a da je zelo draga, težko izvedljiva in da bi prinesla zanemarljiv vpliv. »S temi paneli nas boste zaprli v bazen, ki ga z nobenimi črpalkami ne boste mogli sprazniti,« je dejala Magda Bršec in opozorila še na otežen dostop do otoka v primeru, ko bi bile postavljene mobilne stene. Franc Curhalek je predlagal možnost individualnega reševanja stanovalcev na otoku, da bi torej objekte, ki jih je možno, zaščitili ali dvignili, ostalim pa ponudili možnost preselitve na varno območje.
 
... a tudi podpora

DSC_0327

Andrej Unetič

Drugačnega mnenja je bil Andrej Unetič, ki se, kot je dejal, že 20 let ukvarja z vodovarstvenimi ureditvami na Savi, kjer je spoznal, da hidrološki modeli delujejo, zato je izračunom strokovnjakov po njegovem mnenju treba zaupati. Izpostavil je, da bi bilo naraslo Krko na ravnini praktično nemogoče speljati mimo mesta, ne da bi pri tem poslabšali stanje v drugih krajih, zato je prepričan, da je predstavljena idejna zasnova najbolj optimalna rešitev, a bo imel projektant še veliko dela, da jo dokončno zasnuje. Zavrnil je navedbe, ga gradnja HE na Savi, zlasti še načrtovana HE Mokrice, ki bo na koti 148, medtem ko je Kostanjevica na Krki na koti 151, kakor koli vpliva na poplavno varnost kostanjeviškega otoka.
 
Pomisleki in pripombe zbranih na predstavitvi so se še vrstili, Kramer pa je ponovil, da je to edina rešitev za Kostanjevico na Krki in da bi bilo škoda, če bi projekt ustavili, saj imajo zanj zagotovljen EU denar. Predstavitev se je tako zaključila v precej napetem vzdušju, a je župan Petretič kljub temu zagotovil, da bodo s projektom kljub precej odklonilnim stališčem dela občanov nadaljevali, saj so sredstva zanj zagotovljena in ga je potrdila tudi Vlada RS, zaključen pa naj bi bil leta 2023.
 
P. P.
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

19.09.2021 | Redakcija

Hribi in gore še vedno vabijo

07.05.2020 | Redakcija

Lesen hladilnik na led