Časopis za pokrajino Posavje
7.12.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

9. seja občinskega sveta v Brežicah: dolga razprava o poplavni varnosti in HE Mokrice

Objavljeno: Torek, 12.11.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
9_seja_os_brezice (7)

Med 9. sejo Občinskega sveta občine Brežice, 11. novembra 2019

Brežiški občinski svet se je na martinovo sestal na 9. seji v tem mandatu, ki je bila predvsem okoljsko in komunalno obarvana. Najdaljšo razpravo je imela peta točka dnevnega reda, in sicer je šlo za razpravo o uporabnem dovoljenju za akumulacijski bazen HE Brežice in zagotavljanje poplavne varnosti objektov in naselij v občini Brežice.

POPLAVNA VARNOST NASELIJ NAJBOLJ PEREČA PROBLEMATIKA

Vodja oddelka za prostor mag. Urška Klenovšek je uvodoma povedala, da je občina oktobra prejela vlogo podjetja Infra za izdajo soglasja, s čimer se strinja s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za akumulacijski bazen HE Brežice. Občina je sklicala projektno skupino, ki spremlja izgradnjo HE, in predstavila problematične točke, ki napeljujejo na to, da sanacija območja po izgradnji HE Brežice ni ustrezna. Med drugim so ugotovili, da je treba sanirati most čez potok Močnik ter cesto od Lenartove poti proti Vrbini, ki je bila uporabljena kot gradbiščna cesta in je posledično uničena, da so bila na območju podvozov pod avtocesto izvedena črpališča, ki pa ne delujejo, ter da je treba pristopiti h končni izvedbi protipoplavnih ureditev naselij Krška vas in Velike Malence, kar se izkazuje kot najbolj pereča problematika. Za ti dve naselji se protipoplavna zaščita sicer končuje, a je dokončna zaščita vezana na izgradnjo HE Mokrice. »Na to opozarjamo že vrsto let, že kar nekajkrat smo opozorili tudi ministrstvo in vse pristojne, vendar v zadnjem času ugotavljamo, da se postopki kvečjemu zapletajo in ustavljajo, namesto da bi pri tem zasledili določen napredek,« je dejala Klenovškova in še dodala, da je bila ta točka uvrščena na dnevni red predvsem z dvojnim namenom – »da opozorimo podjetje Infra, da območje HE Brežice ni ustrezno sanirano, in zato, ker je pod vprašaj postavljena dokončna protipoplavna zaščita ne samo Krške vasi in Velikih Malenc, ampak tudi drugih naselij ob reki Savi, Loč, Mihalovca in Rigonc«.

SOTOŠEK: KRŠKA VAS IN VELIKE MALENCE V PRIMERU STOLETNIH VODA ŠE NIMATA ZAGOTOVLJENE POPLAVNE VARNOSTI

9_seja_os_brezice (8)

Direktor podjetja Infra mag. Vojko Sotošek

Direktor Infre mag. Vojko Sotošek je pojasnil, da so v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja za akumulacijski bazen HE Brežice, ki mu še v tem mesecu poteče začasno uporabno dovoljenje. »Če tega dovoljenja ne bo, potem ne vem, kaj bo naprej,« je pripomnil. Poudaril je funkcionalnost akumulacijskega bazena, pri čemer se je strinjal s predhodnico, da nekatere manjše investicije še niso bile dokončane, a je obljubil, da bodo poskrbeli, da bodo do konca izvedene še v tem letu (npr. prehod čez Močnik, navoz gramoza na Lenartovi poti). »Ko poslušam očitke o nezadostni poplavni varnosti Krške vasi in Velikih Malenc, moram povedati, da to ni predmet upravnega postopka pridobivanja uporabnega dovoljenja akumulacijskega bazena HE Brežice. Ko smo v tej sejni sobi pred nekaj leti govorili o tem, na kak način bomo zaščitili Krško vas in Velike Malence, smo vsi imeli v mislih, da bomo z gradnjo HE Mokrice uspeli že zelo zgodaj, v zastavljenem roku. Zaradi razlogov, ki so vsem nam jasni, se to še ni zgodilo. Takrat ste se v tem občinskem svetu odločili, da zgradimo poplavno varnost na način, da upoštevamo gradnjo HE Mokrice, kar pomeni, da je protipoplavna zaščita za približno en meter in 40 centimetrov nižja, kot bi lahko bila,« je dejal in dodal, da ga kar malo čudijo govorice, da danes protipoplavna varnost omenjenih naselij ni zagotovljena zaradi izvedb Infre. »Strinjam se, da poplavna varnost ni zagotovljena na koti stoletnih voda, ravno zaradi razloga, ker nismo še imeli možnosti, da začnemo z gradnjo HE Mokrice. Ko bo ta možnost dana, bo poplavna varnost na koti stoletnih voda tudi zagotovljena, do takrat pa ne bo, to smo že večkrat povedali,« je še povedal Sotošek in ob tej priložnosti svetnikom prikazal kratek film o načrtovanih infrastrukturnih ureditvah HE Mokrice.

BARBIČ NEVARNOST VIDI V NEPRESTANIH SPREMEMBAH ZAKONODAJE

9_seja_os_brezice (9)

Direktor podjetja HESS Bogdan Barbič

Po besedah direktorja podjetja HESS Bogdana Barbiča so že leta 2007 začeli s pobudo za DPN za HE Mokrice in je na koncu trajalo sedem let, da so prišli do usklajenega prostorskega načrta. »Če bi to bilo tako kot pri drugih HE, bi v tem primeru že imeli potrjeno presojo vplivov na okolje in čakalo bi nas samo še gradbeno dovoljenje, žal pa se je med tem časom, ko smo pripravljali projekt HE Mokrice, vse toliko zavleklo in je prišlo tudi do spremembe zakonodaje, ki je kot pogoj za izdajo presoje vplivov na okolje določila sprejet in pravnomočen DPN. Leta 2014 smo začeli s presojo vplivov na okolje, trajalo je še nekje leto in pol, ker je bilo treba ponovno izvesti čezmejni postopek presoje vplivov na okolje. In ko smo že dobili pozitivno izdano okoljevarstveno soglasje, je prišla pritožba nekega društva, ki je bilo ustanovljeno dve leti prej in je izpolnjevalo vse pogoje, s čimer je kot stranski udeleženec dokaj uspešno zablokiralo celotno zadevo okoli HE Mokrice,« je opisal. V tem trenutku vidi nevarnost predvsem v tem, da se cela stvar vleče že leta in leta, med tem časom pa prihaja do sprememb zakonodaje. Tako je lani sprejeti novi gradbeni zakon povzročil, da je po novem pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so odkupljena vsa zemljišča in izdelani vsi projekti za izvedbo. »V tem trenutku intenzivno poteka projektiranje, tako na energetskem kot tudi infrastrukturnem delu, odkupujejo se zemljišča (po Sotoškovih navedbah je trenutno odkupljenih že 90 % zemljišč, kar se tiče energetskega dela HE Mokrice, op. p.),« je pojasnil Barbič in obenem priznal, da tudi če bi danes dobili okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice, ne bi mogli začeti z izgradnjo, vse dokler ne bi bila odkupljena vsa zemljišča in izdelana čisto vsa projektna dokumentacija. Kljub temu v podjetju HESS intenzivno delajo na pridobitvi okoljevarstvenega soglasja, je zatrdil, vendar je trenutno celotna stvar v rokah Agencije RS za okolje, ki bo kot upravni organ odločala o vseh zadevah. »Vse zahteve, ki nam jih je Arso naložil, smo že septembra izpolnili, tako da še v tem mesecu ali pa vsaj decembra pričakujemo, da se Arso tudi odloči,« je dodal, pri napovedih o začetku izgradnje HE Mokrice pa je predvsem zaradi spremenjene zakonodaje še previden: »Optimistično govorimo o naslednjem letu, a bomo še videli, saj v tem trenutku to ni odvisno od HESS ali Infre, ampak od Arsa.«

PROHINAR OMENIL TUDI PROJEKT FRISCO

9_seja_os_brezice (10)

Direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar

Ker se je na sejo vabljeni minister za okolje in prostor Simon Zajc opravičil, je namesto njega prišel direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar, ki se je strinjal s predhodnikom, da nov gradbeni zakon povzroča težave in nejasnosti, vendar po njegovem stvar vseeno ni tako grozna, saj so fazna gradbena dovoljenja še vedno mogoča, »dejstvo pa je, da je treba imeti pred prvim delnim gradbenim dovoljenjem izpeljan postopek presoje vplivov na okolje za celotno investicijo«. Ob tem je spomnil, da se na Direkciji RS za vode ukvarjajo tudi z ukrepi za ureditev protipoplavne zaščite Sotle in Šice, do letošnjega junija so tako čakali na zaključek projekta Frisco, bilateralnega projekta med Slovenijo in Hrvaško, v okviru katerega so na šestih mejnih rekah izdelali študijo in naredili zasnove za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Gre za nabor ukrepov za zaščito naselij ob Sotli in Šici, izvedba teh ukrepov pa je vezana na izvedbo HE Mokrice, je navedel in dodal, da je bila študija predstavljena tudi predstavnikom KS Dobova, ki so obljubili sodelovanje pri samem projektiranju ukrepov.

NEKATERI SVETNIKI PREDLAGALI, DA SE PROTIPOPLAVNA ZAŠČITA IZVEDE LOČENO OD GRADNJE HE MOKRICE

Pred razpravo je svoje mnenje povedal tudi župan Ivan Molan, ki je kot ključni problem izpostavil celoten sistem poplavne varnosti vseh naselij ob Savi v brežiški občini. »Res je, da je takrat tudi na pobudo vaščanov Krške vasi in ostalih prišlo do dogovora, da bo višina protipoplavne zaščite določena upoštevajoč DPN za HE Mokrice in poglabljanje Save, ni pa nihče razmišljal o tem, da bo trajalo tako dolgo, saj so bili vsi roki in zakoni napisani tako, da se bo to zgodilo relativno hitro, in če bi vse potekalo normalno, bi danes že lahko gradili HE Mokrice,« je izjavil. V razpravi so nato sodelovali naslednji svetniki: Miran Omerzel (SLS), Peter Dirnbek (Levica), Igor Zorčič (SMC), Bogdan Palovšnik (SD), Ferdo Pinterič (Lista Sonce), Marijan Žibert (ROK), Stane Tomše (SMC), mag. Andrej Vizjak (SDS), Matija Kolarič (SD) in Jure Pezdirc (Lista Sonce). Kot je dejal Omerzel, so na seji odbora za urbanizem sprejeli stališče, da se uporabno dovoljenje za akumulacijski bazen HE Mokrice ne izda, dokler niso odpravljena vsa odstopanja, ki jih je uvodoma navedla Klenovškova, oz. se izda v primeru, ko občina pridobi trdna zagotovila s strani Infre, da bodo v predvidenem roku ta odstopanja odpravljena, glede poplavne varnosti pa je odbor pozval vse pristojne, da pristopijo k čimprejšnji ureditvi te problematike. Po Dirnbekovih besedah »možnost, da HE Mokrice nikoli ne bo zgrajena, obstaja, zato si občina ne more več privoščiti, da bi vse upe za ureditev tega vprašanja stavila na eno samo karto, zato potrebujemo tudi plan B. Predlagam, da se občina zavzame za ločitev projekta HE Mokrice in projektov protipoplavne zaščite Krške vasi in Velikih Malenc ter Loč, Mihalovca in Rigonc. Naj bosta to dva oz. trije projekti, to je namreč tisto, kar potrebujejo krajani omenjenih vasi. Če bi bili ti projekti ločeni, bi lahko danes o njih odločali ločeno in bi pridobitev uporabnega dovoljenja podprl, tako pa je ne morem.« Zorčič je poudaril, da so vse zgodbe predvsem okoli HE Mokrice eden vzorčnih primerov, ki daje smernice za prihodnost, ko si bo treba odgovoriti, ali želimo biti trajnostno naravnani ali ne. »Menim, da si moramo kot državljani in kot občina prizadevati za to, da HE Mokrice bo, tudi če bo njen delež v skupni proizvodnji električne energije relativno majhen, je pomemben tako z vidika trajnostnega razvoja kot tudi protipoplavne zaščite,« je dejal in dodal, da zaenkrat ni potrebe, da bi v tej fazi gradnjo HE in protipoplavne zaščite ločili. »Čas je, da se tudi ta občinski svet opredeli do tega, kaj je v interesu občank in občanov Brežic, in s svojim sklepom pove, kaj občinski svetniki zagovarjamo in na koncu obvestimo ustrezne institucije v zvezi s tem,« je še dodal ter nakazal interes občinskega sveta, da se HE zgradi in se pospešijo vsi postopki. Palovšnik je opozoril tudi na pomanjkljivosti glede poplavne varnosti Slovenske vasi, od koder prihaja in kjer so imeli leta 2015 poplave, občina je takrat na ministrstvo tudi poslala dopis s pozivom o čimprejšnjem reševanju poplavne varnosti na območju rek Bregane in Sotle, a do danes po njegovem ni bilo storjeno še ničesar. Poudaril je, da osebno zagovarja gradnjo HE Mokrice že samo zaradi protipoplavne zaščite celotnega dela občine. Po Pinteričevih besedah mora občina dati določen signal državi, saj že desetletja Brežičani in tudi Posavci različne slovenske vlade skušajo prepričati in se bojujejo za zagotovitev protipoplavne zaščite. »Doslej smo bili skoraj vedno ’nategnjeni’, oprostite za ta grd izraz. In tudi zdaj, ko se postopki v zvezi z gradnjo HE Mokrice tako vlečejo, obstaja določena bojazen, da se to ne bo uresničilo. Zato moramo tej državi s sprejetimi sklepi dati vedeti, da obstajamo ljudje, ki tukaj živimo in od nje pričakujemo, da bo končno uresničila svoje obljube, ki jih je ves ta čas dajala,« je bil odločen.

VIZJAK: VERIGA HE NA SPODNJI SAVI BI MORALA BITI ŽE ZDAVNAJ ZGRAJENA

9_seja_os_brezice (17)

V dolgi razpravi je sodelovalo deset svetnikov.

Žibert se je pridružil predhodnikovim besedam, rekoč, da se zadeve že predolgo vlečejo, in se ob tem vprašal, kdo je kriv za to. Tomše je izrazil željo, da občani dobijo določen standard, ki si ga tudi zaslužijo, ko je govora o poplavni varnosti. Po njegovem je treba v doglednem času ugotoviti, ali se lahko sploh lahko pride do okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice, »če ne, pa je treba naložiti investitorjem, predvsem Infri, da se tega postopka loti ločeno, ker je protipoplavno zaščito treba narediti in s tem ogroženost prebivalcev ob rekah spraviti na minimum«. Vizjak je poudaril, da projekt gradnje verige HE na spodnji Savi in konkretno tudi HE Mokrice uživa veliko podporo med posavskimi prebivalci, saj se s tem rešuje trajen problem tega območja – poplavna varnost. »Projekt izgradnje HE na spodnji Savi je tesno povezan med energetiko in poplavno varnostjo ter eden brez drugega ne moreta živeti,« je že nakazal odgovor tistim, ki so predlagali, da bi se protipoplavno zaščito ločilo od gradnje HE, saj se po njegovem tega ne da več ločeno narediti, »razen če se projekt začne spet znova, iz točke nič, ampak potem bo vse skupaj trajalo še veliko več časa«. Izpostavil je še dolgotrajnost pridobivanja vseh soglasij v naši državi, še posebej v primeru HE Mokrice (presoja vplivov na okolje sedem let, okoljevarstveno soglasje pa se vleče že pet let). »Ti objekti bi morali biti že zdavnaj zgrajeni glede na vse sprejete zakone in določene terminske plane,« je še pristavil. Kolarič je pozdravil apel že nekaj svetnikov pred njim, da občinski svet oblikuje skupno stališče in ga naslovi na ministra, »da pokažemo neko složnost, da je dokončanje HE na spodnji Savi za brežiške občane pomembno«. Pezdirc je izpostavil, da z gradnjo HE Mokrice ne bo rešena samo poplavna varnost naselij, ampak se bodo uredile še druge investicije, kot npr. mostovi. »Danes ne govorimo samo o HE Mokrice, ampak hkrati tudi o zaključku celotne verige HE na spodnji Savi. Kako boste to uredili, nas niti ne zanima, hočemo samo, da se to uredi,« so bile njegove besede, namenjene predvsem gostom iz Ljubljane.

Po obsežni razpravi, ki je trajala več kot eno uro, so imeli povabljeni gostje na voljo še nekaj časa za odgovore svetnikom, nekateri gostje so bili celo nekoliko izzvani. Direktor HESS Barbič je povedal, da v tem trenutku ni vprašanje, ali HE Mokrice bo ali ne bo, ampak predvsem, kdaj bo. Direktor Infre Sotošek je zatrdil, da so naredili tisto, kar je bilo dogovorjeno na relaciji Infra – občinski svet – krajani – država, in dodal, da je poplavna varnost Krške vasi in Velikih Malenc s trenutnimi ureditvami zagotovljena, a ne v primeru stoletnih poplav. »Dokler ne bo uporabnega dovoljenja za akumulacijski bazen HE Brežice, se na in ob bazenu ne more dogajati ničesar,« je še povedal. Direktor Direkcije RS za vode Prohinar pa se je še enkrat dotaknil projekta Frisco in navedel, da se bodo ukrepi izvajali naslednje leto. »Namera države o gradnji HE Mokrice je resna, to vam lahko zagotovim,« je še dejal.

OBČINSKI SVET SPREJEL DVA SKLEPA

Po krajšem premoru, v katerem so vodje svetniških skupin skupaj z županom dorekli dva sklepa, ki jih je slednji že prej predlagal, je občinski svet nato sklepa tudi izglasoval. Prvi se glasi: Občinski svet občine Brežice izda podjetju Infra d.o.o. soglasje za pridobitev uporabnega dovoljenja za akumulacijski bazen HE Brežice. Drugi pa: Občinski svet občine Brežice poziva pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, da v najkrajšem možnem času izda vsa potrebna dovoljenja, ki bodo omogočila gradnjo HE Mokrice, kar bo zagotovilo dokončno protipoplavno zaščito naselij v občini Brežice, in nemudoma nadaljuje z izvedbo ureditev v občini Brežice, ki jih predvideva projekt Frisco.

R. R.
« Nazaj na seznam