Časopis za pokrajino Posavje
5.04.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Brežiški dolg na občana se zvišuje, a je zaenkrat še pod slovenskim povprečjem

Objavljeno: Četrtek, 20.02.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
11_seja_os_brezice (3)

Občinski svet občine Brežice med zasedanjem na 11. redni seji v tem mandatu

Brežiški občinski svet je 17. februarja na 11. seji potrdil občinska proračuna za leti 2020 in 2021 ter tudi tri elaborate o oblikovanju cen izvajanja storitev gospodarskih javnih služb (GJS), ki prinašajo povišanje položnic za komunalo.

Kot je navedel vodja oddelka za finance in računovodstvo mag. Aleksander Denžič, so se prihodki v primerjavi z osnutkom proračuna 2020 pred javno obravnavo povečali za približno 320 tisoč evrov (drugi nedavčni in transferni prihodki zaradi prejetih sredstev iz državnega proračuna za investicije), na več kot 28 milijonov evrov, na odhodkovni strani pa je predvidenih 34,2 milijona evrov, kar pomeni skoraj trimilijonsko povečanje glede na prvo branje proračuna, in sicer zaradi povečanja novogradenj, rekonstrukcij in adaptacij ter investicijskega vzdrževanja in obnov.
11_seja_os_brezice (18)

Direktorica brežiške občinske uprave mag. Gordana Radanovič in brežiški podžupan Jure Pezdirc, ki je v odsotnosti župana tokrat vodil občinsko sejo

V letu 2021 se prihodki povečujejo za 200 tisoč evrov (na 33,1 milijona), odhodki pa znašajo 34,5 milijona evrov (višji za približno 570 tisoč evrov). Denžič je obrazložil predvideno zadolžitev občine v tem in naslednjem letu (skupaj 4,8 milijona evrov pri poslovnih bankah), dolg na občana se bo z vsemi upoštevanimi vrednostmi posledično ustavil pri 409 evrih, kar je še vedno nekoliko pod slovenskim povprečjem (podatek iz leta 2018 kaže na približno 414 evrov).

Prejeli skoraj 300 pobud občanov

11_seja_os_brezice (16)

Prvi finančnik Občine Brežice mag. Aleksander Denžič

Direktorica občinske uprave mag. Gordana Radanovič je poudarila, da so v času javne razprave prejeli skoraj 300 pobud občanov, ki so bile finančno ovrednotene na 8,7 milijona evrov, dodatnih virov pa z izjemo dveh pobud ni bilo navedenih. Po ovrednotenju s strani strokovnih služb je bilo teh pobud za približno 20 milijonov evrov. »Vseh predlogov ni bilo mogoče upoštevati, ker nekateri niso bili izvedljivi v tako kratkem času ali pa za vse želje enostavno ni bilo dovolj denarja,« je pojasnila in dodala, da sta proračuna za obe leti v skupni vrednosti kar 70 milijonov evrov (od tega skoraj 30 milijonov za investicije) zelo ambiciozno zastavljena. Med drugim je navedla, da so v proračunu sredstva za zagotavljanje dodatnega pomočnika za otroke s posebnimi potrebami in pomočnika za delo z Romi. Glavne investicije v naslednjih dveh proračunskih obdobjih so gradnja prizidka OŠ Artiče in vrtca v Dobovi, gradnja pomožnega nogometnega igrišča z umetno travo v Brežicah, obnova starega železnega mostu čez Krko in lesenega mostu v Cerkljah ob Krki, pločnik v Slovenski vasi …

Svetniška razprava o proračunih

V odzivih svetnikov na dopolnjena proračuna je Igor Zorčič (SMC) ponovil nekatere pomisleke o razvojni naravnanosti proračunov z zadnje seje, predvsem ko gre za podjetniški inkubator in določene druge projekte. Po njegovem je sicer res, da so nameni dobri, a je opozoril, da so imeli tudi v preteklem mandatu v proračun uvrščene določene investicije, ki do danes še niso bile realizirane (npr. cestni odsek Velike Malence–Bušeča vas). »Kar si želimo, je, da bo to, kar je danes zapisano v proračunu, do izteka proračunskega obdobja tudi realizirano oz. se bodo projekti vsaj začeli in se bo, kjer gre za investicije, zapičila prva lopata,« je dejal. Marijan Žibert (ROK) je proračun primerjal z loterijo: »Če igraš, zadeneš ali pa ne. Pri proračunu pa, ali imaš srečo in imaš dobre lobiste in gre vse, kar želiš, tudi skozi.« Pripomnil je, da se včasih bolj upošteva posamezne skupine kot pa vodstvo krajevne skupnosti, ki vseeno razpolaga z več informacijami in potrebami v kraju. Prosil je tudi za dodatno obrazložitev določenih postavk. Miran Omerzel (SLS) je izpostavil gradnjo pločnika v Pišecah, ki je sicer uvrščena v proračun, a je za to pričakoval več sredstev. Občinsko upravo je prosil, naj čim prej pristopi k ureditvi vse potrebne dokumentacije za ta pločnik, ki predstavlja zelo pereč problem v kraju. Katja Čanžar (SDS) je poudarila, da je iz analize razvidno, da občina vsako leto namenja več sredstev za razvoj turizma, »vendar pa so zgolj občinska sredstva za preboj med najboljše, kamor bi z obstoječim turističnim gigantom zagotovo sodili, dejansko premalo«. Od občine in občinskega sveta je želela dobiti odgovor, »ali smo zreli, da se odločimo za ’mega’ turistično investicijo in si želimo, da se bo manjša ponudba zasebnikov krepila na račun enodnevnih in tranzitnih gostov, kjer imamo ogromno neizkoriščenega potenciala«. Vprašala je tudi, ali jim lahko pri tem prisluhne država, kajti po njenem brez povezav in sredstev na državnem nivoju tega ne bodo nikoli uresničili. Zanimalo jo je, ali bodo pri obnovi vodovodnega stolpa iskali tudi državna ali evropska sredstva ali bo vse v breme občinskega proračuna, podobno tudi za načrtovano razgledno ploščad na Šentvidu.

Matijo Kolariča (SD) skrbi visoka zadolžitev občine v teh dveh letih, pri čemer meni, da ne bi bilo ravno najbolj primerno od župana, da bi ob koncu mandata pustil par milijonov evrov dolga. Veselijo ga upoštevani predlogi njihove svetniške skupine, kot npr. dodatna sredstva za turizem (za promocijo in gradnjo turističnih atrakcij), sredstva za dodatno osebo v razvojnem oddelku vrtca, več sredstev za veteranske organizacije. Upa tudi, da se bodo premaknile zadeve na področju prenove atletskega stadiona in stanovanjske problematike mladih družin – predlog njegove svetniške skupine je bil, da bi mladim družinam pri gradnji prve nepremičnine na območju občine le-ta odpisala komunalni prispevek. Dr. Stanka Preskar (SMC) je izrazila zadovoljstvo, da »se je končno našel ščepec denarja za romskega pomočnika v OŠ Cerklje ob Krki«, poleg tega je še enkrat več opozorila na prostorsko stisko vrtca v Globokem, katerega oddelki že nekaj časa niso več pod isto streho, pa tudi na splošno je po njenem za KS Globoko značilen »boren izkupiček« v obeh proračunih. Ferdo Pinterič (Lista Sonce) je izpostavil tri infrastrukturne projekte, in sicer problematiko nivojskih križanj v Brezini in Šentlenartu ter navezavo na Vrbinsko cesto, načrtovan most pri Čatežu ob Savi in obnovo obstoječega mostu na Čatežu, ki je v slabem stanju. Vsi ti projekti bi morali po njegovem že zdavnaj steči, a niso tudi zaradi tega, ker je bilo s strani občine pri pogovorih s pristojnim ministrstvom doslej premalo narejenega, je prepričan. Predlagal je, da bi se ustanovilo delovno telo ali zadolžilo nekoga na visokem položaju na občini, da bo redno kontaktiral ministrstvo in se bodo na ta način postopki pospešili. Mag. Andrej Vizjak (SDS), ki je pozdravil povišanje sredstev za investicije za dodatne tri milijone evrov, je izrazil zadovoljstvo, da je bil upoštevan njegov predlog o povečanju dinamike vlaganj v obnovo vodovodnega stolpa, a je vseeno predlagal, da bi samo obnovo stolpa strnili v leti 2021 in 2022, ne pa da se bo zavlekla še v 2023. Po navedbah Martine Živič (SD) sta oba proračuna sicer kar precej investicijsko naravnana, vendar ob prebiranju vseh številk ugotavlja, da »je občina Brežice občina dveh hitrosti. Očitno je, da se nekateri deli občine hitreje razvijajo in se več vlaga vanje.«

Cene komunalnih storitev bodo višje

11_seja_os_brezice (35)

Predstavniki Komunale Brežice z direktorico mag. Jadranko Novoselc

Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS s področja varstva okolja je Komunala Brežice pripravila tri elaborate o oblikovanju cen izvajanja storitev vseh treh GJS s področja varstva okolja (zbiranje komunalnih odpadkov, oskrba s pitno vodo ter čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode), iz katerih je razvidno, da je treba uskladiti cene pri določenih storitvah izvajanja GJS. Po besedah direktorice mag. Jadranke Novoselc se bo na komunalnih položnicah spremenilo šest postavk. Z 2,3 na 3,9 evra se bo dvignila omrežnina za pitno vodo (zaradi dviga najemnine in odločitve o daljinskih vodomerih za daljinsko odčitavanje), zvišala se bo tudi cena storitve oskrbe s pitno vodo (zaradi vodnega povračila, kajti 80 % vodovodnega omrežja v občini je na robu življenjske dobe), ceni javne infrastrukture in omrežnine pri odpadkih se znižujeta, nekoliko nižja je tudi omrežnina za čiščenje odpadne vode (na račun znižanja vrednosti najemnine), dvignila pa se bo cena čiščenja komunalne odpadne vode (višja cena elektrike, dražja obdelava blata). Izračun za štiričlansko gospodinjstvo s povprečno porabo vode 12 m3 pove, da se bo cena na položnici dvignila za 2,38 evra (v Brežicah) oz. 1,70 evra (na podeželju). »Razumem, da je za marsikoga to veliko, a kalkulacije so pokazale, da brez dviga cen žal ne gre, tak je tudi vseslovenski trend,« je dodala Novoselčeva in hkrati predstavila še poslovni načrt podjetja za leto 2020, ki temelji na predpostavki sprejetja spremenjenih cen storitev GJS. Načrtovani prihodki Komunale Brežice za tekoče leto znašajo približno 6,6 milijona evrov. Vse elaborate – tiste s predvidenim povišanjem sicer na tesno – so svetniki potrdili.

Svetniška razprava o spremembah cen komunale

Sprememba cen komunale je pričakovano sprožila razpravo. Za Ferda Pinteriča je povsem nelogično, da morajo tisti, ki so bolj na podeželju in (še) niso priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje, ampak si morajo posledično vgraditi malo komunalno čistilno napravo (MKČN), prav tako plačevati omrežnino, ki jo zaračunava komunala. »Zakaj je v predpisih taka nelogična rešitev, da mi pri MKČN – ki jo kot zasebnik kupim s svojim denarjem, jo vgradim, potegnem svoj kanalizacijski vod iz te čistilne naprave, kamor ga pač lahko potegnem, skratka, vse sam investiram, nič ne dam komunali v najem – komunala vseeno zaračuna še omrežnino? Ko pa občina zgradi čistilno napravo, dobiva omrežnino kot investitor nazaj. Totalno nelogična zadeva,« je dejal in želel izvedeti, ali bo povišanje cen veljalo za vse čistilne naprave ali samo za tiste, ki so priključeni na centralno čistilno napravo. Odgovor mu je podal vodja sektorja GJS Darko Ferlan, rekoč, da sprememba cen ne vpliva na omrežnino pri MKČN, ampak bo ta celo nekoliko nižja, so pa storitve tiste, ki se dražijo. »Sam dvig čiščenja komunalne odpadne vode je izračunan samo za uporabnike, ki so priključeni na javno čistilno napravo,« je še pojasnil Ferlan. Bogdan Palovšnik (SD) je spomnil, da je v lanskem letu odvzem subvencije za omrežnine pomenil zvišanje položnic za občane, zdaj pa je spet na vrsti nova podražitev. »Dobro bi bilo razmisliti tudi o tem, ali bi se dalo vse to združiti v eno podražitev, ne pa da je vsako leto nova podražitev,« je dodal. Igor Zorčič (SMC) je bil jasen: »Dvigu teh cen bomo v svetniški skupini nasprotovali.« Matija Kolarič pa ni mogel mimo obeh hčerinskih družb komunale. Komunala Brežice ima namreč dve hčerinski podjetji – Zelkom d.o.o. in Ekosocial d.o.o., so.p. Po besedah direktorice komunale Zelkom regulira cene na trgu gradbenih storitev in plačuje za delo manjšim podjetnikom, medtem ko so zaenkrat še v dogovorih z občino, da bi preko Ekosociala izvajali storitev pomoči na domu oz. program socialnega servisa za starejše (npr. frizerska storitev na domu, čistilni servis, kombi prevoz, hišna popravila, košnja trave itd.), pri čemer bi osem zaposlenih na Centru za socialno delo prezaposlili. Kolarič je dejal, da še vedno ni dobil prave obrazložitve, v čem je sploh prednost Zelkoma in kaj dela to podjetje, kar ne bi mogla komunala sama. »Nihče nima nič proti temu, da Komunala Brežice kot javno podjetje opravlja tržno dejavnost v okolju, kjer ima za to možnost, ampak zakaj je treba ustanavljati hčerinsko podjetje? Vse to se lahko dela v okviru javnega podjetja, tako da se zagotovi nadzor občinskega sveta,« je še komentiral. Alenka Černelič Krošelj (Ljudje za ljudi) je izpostavila brežiško tržnico, ki bolj kot ne sameva in še vedno ni zaživela, kot bi mogla in je bilo predvideno. Po njenem bi si morali zastaviti določeno vizijo razvoja tržnice. Peter Dirnbek (Levica) pa jo je dopolnil, da je bila največja napaka storjena pri prenovi tržnice, ko so jo zaprli in s tem izolirali. »Daleč od oči, daleč od srca,« je dodal.

R. R.
« Nazaj na seznam