Časopis za pokrajino Posavje
8.03.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Čas (in novi popotresni sunki) odkrili še vrsto novih poškodb

Objavljeno: Petek, 22.01.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
Kostanjek-poškodovana cerkev (9)

Poškodovana streha cerkve sv. Vida v Kostanjku (foto: P. P.)

Medtem ko se tla po silovitem potresu, ki je konec decembra hudo prizadel hrvaško Petrinjo z okolico, počasi umirjajo (tudi v Posavju smo občutili še številne popotresne sunke), se tudi v naših krajih odkrivajo sprva neopažene poškodbe na številnih stavbah, zlasti starejših, kot so cerkve in gradovi pa tudi stanovanjske stavbe. Škoda, ki jo je sicer težko natančno oceniti, bo precej visoka.

Krško: poškodovani tako stanovanjski in gospodarski kot objekti kulturne dediščine
 
Poškodovane objekte v občini Krško smo večinoma našteli že v prejšnji številki Posavskega obzornika, pri čemer gre tako za stanovanjske in gospodarske objekte kot objekte kulturne dediščine, od gradu Rajhenburg do nekaj cerkva. Med slednjimi izpostavljamo precej poškodovano cerkvico sv. Vida v Kostanjku, kjer se je odlomil del zvonika in padel na sleme strehe nad ladjo cerkve, pri tem pa seveda prebil streho in naredil v njej precejšnjo luknjo, na srečo pa so se ruševine ustavile nad obokom. »Poškodbe niso statične, je pa bilo treba streho prekriti s folijo, da padavine ne zatekajo v notranjost,« je pojasnil videmski župnik Mitja Markovič, ki upravlja tudi zdolsko župnijo, kamor sodi omenjena cerkev. Slednja sicer ni pogosto 'v uporabi', razen za žegnanje na god sv. Vida, blagoslov velikonočnih jedi in občasno kakšno poroko, jo bo pa treba seveda vseeno sanirati. Na Občini Krško pravijo, da prijav večjih poškodb konstrukcij na objektih niso prejeli, ocena škode pa še ni podana.
 
V sevniški občini poškodovanih kar 18 cerkva

Cerkev v Zabukovju, potresne poskodbe (12)

Razpoke v cerkvi sv. Lenarta v Zabukovju (foto: S. R.)

Tudi o številnih poškodbah objektov v sevniški občini, na čelu z gradom Sevnica, smo že poročali. Na občini pravijo, da so naknadno s terena dobili zlasti podatke o številnih poškodovanih cerkvah. Na seznamu jih je kar 18, od tega enajst v župniji Sevnica, pet v župniji Šentjanž ter po ena v župnijah Boštanj in Zabukovje. Izpostavljamo slednjo, v kateri so se povečale razpoke tako v notranjost kot na zunanji fasadi, še bolj pa so vidne razpoke na zemljišču oz. na asfaltu ob cerkvi. Kot pravi sevniški župnik Jože Brečko, ki ima v upravi tudi zabukovško župnijo, novo cesto, z njo pa tudi cerkev, posvečeno sv. Lenartu, 'vleče' po hribu navzdol, kar je precej zaskrbljujoče. Na Občini Sevnica ocenjujejo, da višine škode v tej fazi še ni mogoče podati, pri večini objektov bo potreben pregled pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bodo pa stroški obsežnih sanacij na objektih sakralne dediščine zelo visoki.
 
Brežice: tudi dimniki v mestnem jedru

potres-pmb (20)

Kapela v brežiškem gradu je 'prepredena' z razpokami (foto: PMB).

V občini Brežice največ prijav predstavljajo poškodbe streh in dimnikov ter razpoke v zidovih – med temi so tudi prijave poškodovanih dimnikov na treh starejših stavbah na Cesti prvih borcev v Brežicah (stavba sodišča, stavba nasproti cerkve in stavba na CPB 11, o čemer smo že poročali). Slednjega so zaradi nevarnosti padca interventno odstranili, ostale dimnike, ki so manj poškodovani, so, pravijo na občini, dolžni sanirati oz. odstraniti lastniki stavb na svoje stroške. V kolikor lastnik stavbe ne poskrbi za čimprejšnjo sanacijo/odstranitev nevarnosti, mu mora odstranitev odrediti gradbeni inšpektor.
 
Po besedah bizeljskega župnika Vlada Leskovarja so med najbolj poškodovanimi sakralnimi objekti v občini Brežice zaradi potresa župnijski cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kapelah in sv. Lovrenca na Bizeljskem ter podružnični cerkvi sv. Duha v Vitni vasi in sv. Marije Magdalene v Orešju. Izpostavil je cerkev v Vitni vasi, na kateri se je močno nagnil zvonik. »V primeru še enega tako močnega potresa bi se verjetno zrušil na cerkev,« je poudaril in dodal, da so ga po navodilih statika iz Ljubljane znotraj za silo podprli in s tem razbremenili, nastale razpoke na ostalih omenjenih cerkvah bodo sanirali z injektiranjem. V Vitni vasi pa tudi v Kapelah zaradi preveč nevarnih poškodb do nadaljnjega oz. do statične sanacije ne sme biti svetih maš, je še omenil in dodal, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) trenutno že pripravlja načrt statične sanacije »in računamo, da bomo po 15. marcu začeli s sanacijo cerkva«. Leskovar je še povedal, da je po prvih ocenah potres na teh objektih povzročil za od 800 tisoč do milijon evrov škode. Vidne poškodbe ima tudi grad Bizeljsko, ki ima poškodovano streho, stolpno uro in pred leti restavriran strop. V brežiškem gradu, v katerem domuje Posavski muzej Brežice, je po besedah direktorice Alenke Černelič Krošelj najbolj prizadeto drugo nadstropje zahodnega dela, kjer se nahaja tudi kapela sv. Križa, ki je 'prepredena' z razpokami, skrbijo pa jih tudi razpoke v Viteški dvorani, kar pa bo še podrobno pregledano od blizu. »Vrednostno poškodb še ni mogoče oceniti. Konstrukcijskih oz. statičnih težav načeloma grad nima, saj je dobro vzdrževan,« je še dodala.
 
Obsežne posledice v kostanjeviški občini

potres Kostanjevica.

Najbolj poškodovan je kostanjeviški grad, v katerem domuje Lamutov likovni salon (foto: GBJ).

Precej obsežne posledice potresa ugotavljajo tudi v kostanjeviški občini. Na stanovanjskih stavbah na otoku, ki je pod spomeniškim varstvom, je bilo poškodovanih 11 dimnikov, od tega so jih šest odstranili, zaradi porušitve dimnika so sanirali tudi dve strehi. Ob pregledu otoka so opazili tudi vidne poškodbe fasad in obrob pod strehami ter razpokane stene, najbolj poškodovan je objekt kostanjeviškega gradu (stari farovž) z Lamutovim likovnim salonom, ki ni varen za uporabo, zato so iz njega izselili informacijsko pisarno TiC-a. Poškodovani so tudi stara pošta na Kambičevem trgu, stavba občine na Ljubljanski cesti, cerkev sv. Jakoba in sv. Miklavža na otoku ter cerkev na Slinovcah, OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki in nekdanja šola v Črneči vasi. Po nestrokovni in grobi oceni občinske uprave je škode za cca. 3,5 milijona evrov. Sicer pa bo občinska komisija po kriterijih URSZR do vključno 27. januarja izvajala popis škode po potresu.
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam