Časopis za pokrajino Posavje
24.06.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Evropski poslanec Franc Bogovič: ​Hrana se bo, kot kaže, še dražila

Objavljeno: Četrtek, 13.05.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
Hrana Canva
Eno od osrednjih področij, na katerih je 'doma' in mu posveti največ pozornosti evropski poslanec Franc Bogovič, je zagotovo kmetijstvo in proizvodnja hrane. V času, ko so vse glasnejša opozorila o podražitvah hrane, kmetijstvo pa se sooča s posledicami klimatskih sprememb, je to zelo pomembna tema.

Kot pravi Franc Bogovič, je kmalu po izbruhu koronakrize zavladala panika, ali bo v Evropi prišlo do motenj pri oskrbi s hrano, a se je evropski model prehranske oskrbe pokazal kot zelo trden in se je po začetnem šoku, ko je zaradi zaprtja meja prišlo do motenj pri transportu hrane, relativno hitro normaliziral in oskrba je ostala nemotena. »Omejevalni ukrepi pa so vplivali na delovanje trgovin in transporta in posledično tudi na povišanje maloprodajnih cen hrane, kar pa se vse do sedaj še ni prelilo do kmetov. Nasprotno, v nekaterih panogah, npr. vinogradništvo, govedoreja, prašičereja, je prišlo celo do znižanja odkupnih cen za kmete,« pojasnjuje.
14-10-21 Bogovic portrait STR-39_VIR_Evropski_parlament

Franc Bogovič

V zadnjih mesecih se na svetovni ravni dražijo tudi surovine, kot so nafta, železo in plastika, prav tako se zelo dvigujejo cene kmetijskih vhodnih surovin (elektrika, koruza, gnojila, pesticidi), kar bo, kot nadaljuje evropski poslanec, vplivalo na stroške proizvodnje hrane in s tem tudi na povišanje cene hrane. »Ob tem se morajo nujno zvišati tudi odkupne cene pri kmetih, saj bodo v nasprotnem primeru nekatere panoge še bolj ogrožene (govedoreja, prašičereja, vinogradništvo),« poudarja.

Koronakriza je po njegovem mnenju pokazala tudi nove priložnosti v kratkih prehranskih verigah, saj je zaživela neposredna povezava med pridelovalci hrane in potrošniki, pogosto tudi z uporabo digitalnih platform, kar vzpodbujajo tudi v okviru njegovega koncepta Pametnih vasi. »Predvidevam, da bodo takšne oblike prodaje v prehranski verigi v porastu tudi v prihodnje. Povečuje se ozaveščenost potrošnikov, v kratkih prehranskih verigah je manj posrednikov,« ugotavlja, »kar pomeni bolj pošteno delitev prihodka, zaradi česar je delo kmeta bolj pošteno plačano, potrošnik pa dobi svežo kakovostno lokalno pridelano hrano za praktično enako ceno kot v trgovskem centru. Sam v tovrstnih oblikah povezovanja kmetov in potrošnikov vidim veliko priložnost tudi za manjše kmetije, ki lahko na takšen način zaslužijo dovolj za svoj razvoj.«

Pozeb pred leti niso poznali

pozeba

Tudi sam se je letos soočil s pozebo v sadovnjaku (foto: FB Franc Bogovič).

Sicer pa je kmetijstvo panoga, ki po eni strani s svojo dejavnostjo vpliva na okolje, po drugi strani pa podnebne spremembe in posledično ekstremni vremenski pojavi, kot sta npr. pozeba ali toča, vedno pogosteje prizadenejo kmetijsko pridelavo in posledično kmete. Bogovič je kot dolgoletni sadjar – na njihovi kmetiji se s pridelavo jabolk ukvarjajo od leta 1986, v letih 2007 in 2013 so posadili že drugo generacijo jablan – tudi sam utrpel nedavno pozebo. Pravi, da pozeb jablan v preteklosti praktično niso poznali, v zadnjih šestih letih pa jih je huda pozeba prizadela kar štirikrat. »Ker ne moremo zagotoviti zadostne količine vode za protipozebno oroševanje, da bi se lahko aktivno branili proti pozebi (40 m3 vode na hektar na uro), nam je le-ta zopet naredila veliko škode. Lansko leto smo sicer s kurjenjem 'kresov' v nasadu obranili pridelek, letos pa je je bilo to praktično nemogoče. Najprej je zapadlo 15 cm snega, nakar se je proti večeru zjasnilo, zaradi česar je temperatura padla na - 8°C,« je pojasnil.

Kot je bilo v zadnjem času večkrat poudarjeno, je edina zanesljiva rešitev proti spomladanski pozebi oroševanje, kakršno imajo urejen na 50 hektarjih sadovnjakov ob Savi  v Evrosadu in na nekaterih kmetijah z zadostnimi zbiralniki vode. Kmetijski minister Jože Podgoršek je pred kratkim napovedal sistemske ukrepe za povečanje robustnosti in odpornosti kmetijskega sektorja na naravne nesreče in podnebne spremembe, denimo skozi razpise za namakalne in oroševalne sisteme, protitočne mreže ipd., kar Bogovič podpira, ob tem pa tudi sam sodeluje pri načrtovanju namakalnega sistema na Krškem polju, ki bo lahko izkoristil namakalni potencial Save, kmetje pa bi tako lahko hkrati izkoristili potencial kakovostne zemlje in vode iz reke Save.

Peter Pavlovič

Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam