Časopis za pokrajino Posavje
16.06.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Hrane (še vedno) ne cenimo dovolj

Objavljeno: Nedelja, 19.05.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
bolnisnica_brezice_kuhinja_zavrzena_hrana (6)

Količine zavržene hrane v ustanovah so se po zadnjih statističnih podatkih iz leta 2017 nekoliko zmanjšale.

Hrana je dragocena dobrina. To so nas učili že od malih nog. A še vedno se zdi, da se ljudje tega najbolj ne zavedamo, saj so količine zavržene oz. odpadne hrane še vedno prevelike. Zanimalo nas je, kako je z zavrženo hrano v naši regiji, kaj se z njo zgodi po tem, ko enkrat pristane med odpadki, in ali obstajajo določene alternative, s katerimi bi se dalo tolikšne izgube hrane vsaj malo preprečiti.

Na začetku velja omeniti, da je bila po naših ugotovitvah statistika zavržene hrane na ravni države prvič objavljena šele za leto 2013, predtem se očitno ni vodila. Statistični urad (Surs) je lani objavil revidirane podatke o količinah nastale odpadne hrane in ravnanju z njo v daljšem obdobju 2013–2017. V okviru mednarodno podprtega projekta je Surs metodologijo nadgradil za statistično spremljanje odpadne hrane in izboljšal kakovost podatkov na ravni države. Osveževanje podatkov bo, kot kaže, v prihodnje postalo obvezno, saj je Evropska unija kot prva na svetu razvila metodologijo, ki omogoča merjenje količin zavržene hrane, s čimer bo morala vsaka država članica EU spremljati količino zavržene hrane in to tudi redno javljati Evropski komisiji. S tem bodo živilska podjetja in druge ustanove, ki jim do zdaj ni bilo treba oz. mogoče sploh niso želeli, poklicani k merjenju, poročanju in spremljanju obsega zavržene hrane.

Podatki kažejo, da so se količine od leta 2013 prva tri leta povečevale, predlani pa nekoliko zmanjšale. Leta 2017 – iz tega leta so znani zadnji podatki – je bilo v Sloveniji odpadne hrane za skoraj 132 tisoč ton oz. prebivalec je povprečno zavrgel 64 kilogramov hrane. Več kot polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (skoraj 67.600 ton). Slaba tretjina, nekoliko manj kot 40.600 ton, nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele), približno deset odstotkov (13.100 ton) v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe itd., osem odstotkov oz. skoraj 10.500 ton pa nastane pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo). Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano. Velja omeniti, da je bilo od celotne količine predlani proizvedene odpadne hrane po oceni 38 % užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti.

ZAVRŽENA HRANA V POSAVJU POD POVPREČJEM

bolnisnica_brezice_kuhinja_zavrzena_hrana (1)
Med podrobnejšim pregledovanjem statističnih podatkov smo zasledili le nekaj podatkov, ki se navezujejo na Posavje, in sicer je leta 2015 količina odpadne hrane na prebivalca v posavski statistični regiji znašala 65 kilogramov, kar je nižje od slovenskega povprečja (73 kg/preb.). Najmanj hrane je bilo zavržene v jugovzhodni statistični regiji (48 kg/preb.), največ pa v osrednjeslovenski regiji (91 kg/preb.). Pred štirimi leti je količina hrane, ki se zavrže, še preden pride na krožnik, znašala 18 % (v primerjavi z letom 2013 se je povišala za 4 %), 82 % pa je bilo hrane, ki se je zavrgla pri končnem uporabniku. Da bi vsaj delno odgovorili na v uvodu tega prispevka navedena vprašanja, smo se obrnili na nekaj ustanov iz Posavja, kjer kuhajo in strežejo hrano, in sicer Splošno bolnišnico Brežice, Dom starejših občanov Krško, OŠ Sava Kladnika Sevnica, Gostilno Kunst pa tudi Komunalo Brežice in Kostak Krško, ki na različne načine uporabnike ozaveščata o problematiki zavržene hrane.

V SB Brežice po besedah direktorice Anice Hribar beležijo količine zavržene hrane, saj se ta vodi kot klasificiran odpadek z nazivom »biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij«. Količine vseh odpadkov morajo letno poročati Ministrstvu za okolje in prostor. V letu 2018 so imeli v brežiški bolnišnici več kot 24 ton odpadne hrane, je navedla, pri čemer velja poudariti, da je v to vštet tudi delež neužitnih delov. »V bolnišnici se trudimo, da bi bila količina zavržene hrane čim manjša. Pa vendar nas sistem sili, da imamo tabletno razdeljevanje obrokov. Menimo, da je v tem primeru zavržene hrane več,« pojasnjuje Hribarjeva in dodaja, da se je v preteklosti, ko se je hrana lahko razdeljevala na oddelkih (v čajnih kuhinjah), količina obroka lahko konkretno prilagodila pacientu. Na njegovo željo se je lahko izpustilo kako živilo, ki ga ni želel. Živilo je bilo tako rekoč nedotaknjeno. »Seveda si želimo, da hrane ne bi zavrgli nič, pa vendar se to dogaja. Hrana, ki je bolnikom že enkrat postrežena, se zaradi preprečevanja širjenja bolnišničnih okužb ne sme uporabiti za morebitno predelavo, tudi če je nedotaknjena, kljub temu da imamo tabletni sistem deljenja – vsak obrok je na pladnju, točno odmerjen in pokrit z zaščitnim pokrovom.« Hribarjeva omeni, da ima bolnišnica vzpostavljen sistem naročanja obrokov tako, da prilagajajo velikost porcij zdravstvenemu stanju in potrebi bolnika, upoštevajo tudi morebitno nujno teščost pacienta.

V DSO Krško, kot nam je dejala direktorica Ani Nuša Masnik, že od leta 2004 spremljajo količine odpadne hrane na letni ravni. Ugotavljajo, da se količina odpadne hrane zmanjšuje, v lanskem letu so jo zmanjšali za 30 % (leta 2015: 3080 kg, 2016: 2440 kg, 2017: 2220 kg, 2018: 1560 kg; evidentirana je hrana, ki ostane po pripravi). Poleg tega beležijo zmanjšanje količine odpadnih olj, lani je znašala 150 litrov. Vzrok temu je spremenjena priprava hrane (manj cvrtja). »Menimo, da imamo minimalno količino odpadne hrane: 1560 kg razdeljeno na 365 dni pomeni 4,3 kg na dan. Do takšnih količin smo prišli z zelo skrbnim načrtovanjem obrokov,« poudarja Masnikova in nadaljuje, da seveda upoštevajo individualne potrebe vsakega stanovalca. Po njenem bi bilo strogo deljenje hrane po normativu nesmiselno, saj so v domu ljudje različnega zdravstvenega stanja, različnih starosti in spolov. »Zaposleni, ki pripravljajo in delijo hrano, imajo navodilo, da vsakdo dobi, kolikor želi, upoštevati moramo le omejitve zaradi zdravstvenih težav, npr. diet. Seveda je kljub temu včasih kdo nejevoljen, saj 200 ljudi nima vedno enakega okusa za hrano, čeprav imamo pri specifičnih obrokih vedno alternativo, npr. ko so vampi, je na razpolago za tiste, ki jih nimajo radi, nekaj drugega,« je še povedala.

OŠ Sava Kladnika Sevnica se uvršča na četrto mesto po kriteriju najmanj zavržene hrane med posavskimi osnovnimi šolami – na obrok se povprečno zavrže 25 g hrane, ugotovitve v sklopu sodelovanja v projektu Zeleno Posavje – za naravo in zdravje razlaga ravnateljica Mirjana Jelančič. »Če pripravljeni obroki hrane ostajajo, jih je treba v skladu z Zakonom o šolski prehrani ponuditi učencem. Vsekakor nedotaknjeno hrano, npr. banane, jogurte, uporabimo v ’zmešančkih’ ali drugačnih oblikah drugih jedi in otroci imajo tovrstne obroke zelo radi. Na šoli imamo vsaj tri kotičke s hrano, kjer je hrana otrokom ves čas na voljo. V teh kotičkih ponujamo lešnike, orehe, sadje, narezano korenje, redkvice … zelenjavo, s tem namenom, da jih navajamo na okuse,« opisuje in dodaja, da je po njenem mnenju odpadna hrana na šolah problem, kadar gre za večje količine. »Vsi skupaj ugotavljamo, da ostajajo predvsem zelenjavne jedi, ribe, polnozrnat kruh, torej bolj zdrava prehrana, medtem ko gredo priljubljene pice za med.«

Kot nam je povedal Nejc Kunst iz Gostilne Kunst, pri njih beležijo približno triodstotni delež, kar se tiče zavržene hrane. Po njegovem je to kar normalno za tak tip restavracije. Ker gre vsa hrana med organske odpadke, ne vedo, katere se največ zavrže. Na vprašanje, ali zavržena hrana predstavlja problem gostinskih obratov, odgovarja: »Ni problem. Sicer je škoda, da se toliko hrane vrže. V gostinskih lokalih je namreč težko predvidevati, koliko boš imel dnevnih gostov na malici, in je posledično brez odpadkov nemogoče delati.« Po njegovem bi se dalo marsikaj rešiti. »Lahko bi na primer malice, ki ostanejo, prodali s 50-odstotnim popustom brezdomcem ali dobrodelnim organizacijam.« Vsekakor pa se vsak gostinec trudi, da dela racionalno, pravi Kunst, »ker je razlika v ceni zelo nizka in si ne sme dovoliti, da ima veliko odpada. Tudi mizar, kovač, čevljar imajo odpad, ki ga nekako porabijo ali vržejo.«

KOMUNALE OZAVEŠČAJO

bolnisnica_brezice_kuhinja_zavrzena_hrana (8)
Direktorica Komunale Brežice mag. Jadranka Novoselc nam je odgovorila, da so količino zavržene hrane v okviru projekta Zeleno Posavje – za naravo in zdravje merili v javnih zavodih kot tudi v SB Brežice, Domu upokojencev Brežice in nekaterih gostinskih obratih. Na naše poizvedovanje, koliko odpadne hrane se znajde v rjavih zabojnikih, namenjenih za zbiranje bioloških odpadkov, na komunali v grobem ocenjujejo, da je te okoli 40 %, 60 % pa ostalih bioloških odpadkov (zeleni vrtni odrez, olupki …). Ocenjujejo tudi, da v zabojnikih za mešane komunalne odpadke približno 5 % predstavljajo biološki odpadki. Novoselčeva izpostavlja, da njihove uporabnike o zavrženi hrani ozaveščajo na različne načine. Po njenih besedah je en zelo uspešnih izvedenih projektov s tega področja ravno projekt Zeleno Posavje – za naravo in zdravje, ki so ga izvajali skupaj s partnerskimi komunalnimi podjetji iz Posavja. »Ugotovili smo, da količine zavržene hrane sovpadajo s slovenskim povprečjem – v naših vrtcih in šolah se letno zavrže od 10 do 40 % pripravljene hrane oz. v številkah od 2500 kg (na manjših šolah) do več kot 12.000 kg (na večjih šolah). En glavnih razlogov za te številke so prehranjevalne navade otrok. Otroci raje jedo tisto, kar uživajo doma. Zato je zelo pomembno, da jim že starši privzgojimo zdrave prehranjevalne navade,« pravi in še omenja, da o problematiki zavržene hrane ozaveščajo tudi v obliki informativnih zgibank (Hrana sodi na krožnik, ne v smeti), odpadna hrana je tudi tema njihovega ekološkega projekta Ohranimo čisto okolje, ki ga izvajajo po osnovnih šolah.

Kot je sporočil vodja zbiranja in odvoza odpadkov v Sektorju komunale Marjan Božič iz Kostaka, so v letu 2016 še zbirali odpadno hrano iz gospodarstva, ki je klasificirana kot odpadni kuhinjski odpadek, od leta 2017 pa nič več. Gospodinjstva odpadno hrano odlagajo med biorazgradljive odpadke, izrabljeno jedilno olje (IJO) pa v posebne ulične zabojnike. »Ulični zabojniki za IJO so novost, ki jo od minulega leta ponujamo našim uporabnikom. Trenutno so nameščene tri posode, v prihodnje pa načrtujemo postavitev še desetih novih. Tako odpadno hrano kakor tudi IJO lahko uporabniki pripeljejo tudi v Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad,« pravi in dodaja, da po njihovih ocenah nastane mesečno povprečno do 3 kg odpadne hrane in IJO na prebivalca. Kot navaja, gospodinjstva odlagajo gnilo sadje in zelenjavo, kavno goščo, filter vrečke, jajčne lupine, kuhane ostanke hrane ipd., kar sodi v omenjene zabojnike, v njih pa se znajdejo tudi kosti, ki sodijo med mešane komunalne odpadke, ali IJO, ki sodi v posebne ulične posode. Ozaveščanju glede tega namenjajo veliko pozornosti. Skupaj s Komunalo Sevnica so leta 2018 izdali zloženko o ravnanju s komunalnimi odpadki, kjer je več strani namenjenih zavrženi hrani. O odgovornem odnosu do hrane ozaveščajo šolske in predšolske otroke na številnih predstavitvah, ki jih izvajajo po šolah in vrtcih. Večkrat letno svoje uporabnike obveščajo o problematiki zavržene hrane tudi na hrbtni strani položnice za komunalne storitve, na spletni strani, družbenih omrežjih in drugih medijih, še pojasnjuje Božič in omeni aktivnosti projekta Zeleno Posavje – za naravo in zdravje, v okviru katerega so v preteklem letu po šolah otrokom razdelili prek 2000 majhnih posodic za zbiranje odpadnega jedilnega olja, v letošnjem letu nameravajo razdeliti prav toliko majhnih posodic.

KJE KONČA ODPADNA HRANA?

Iz naštetih ustanov odpadno hrano odvažajo pooblaščeni prevzemniki biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov (kot npr. Biotera, Ekol …). In kaj se pravzaprav zgodi s to hrano? Kot je navedeno v publikaciji Hrana med odpadki, ki jo je izdal Surs, se največ odpadne hrane predela anaerobno (v bioplinarnah), sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, je bil leta 2017 46-odstoten, medtem ko se je istega leta v kompostarnah predelalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 % v tem letu nastale odpadne hrane. S t. i. drugim ravnanjem (sežig, sosežig, rafiniranje olja, odlaganje, druga biološka predelava) so predlani obdelali le še 2 % odpadne hrane, predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane.

Količina odpadne hrane se je leta 2017 zmanjšala za 4 %.
Več kot polovica vse zavržene hrane je nastala v gospodinjstvih.
Največ odpadne hrane se predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah.

Ob koncu se lahko vprašamo, kako je z vplivi zavržene hrane. Le-ta nam je danes neprestano na dosegu roke, po drugi strani pa je tudi zelo draga, če vemo, da z njo zavržemo tudi veliko energije in vode. Zaskrbljujoč je predvsem podatek o deležu zavržene hrane v gospodinjstvih. Vsekakor bi k zmanjšanju pripomoglo upoštevanje nekaterih pomembnih nasvetov, kot npr. načrtovanje jedilnika in nakupa živil, skrb za pravilno shranjevanje živil, serviranje manjših obrokov, uporaba ostankov hrane za nove jedi itd.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika, ki je izšel 16. maja 2019.
« Nazaj na seznam
»