Kako pouk na daljavo doživljajo ravnatelji, učitelji in učenci na osnovnih šolah?

Danes je točno en mesec, odkar se je pouk na daljavo začel tudi v osnovnih šolah, kar je seveda spremenilo vsakdan tako učiteljev kot tudi učencev. Da podelijo nekaj svojih izkušenj s tem, smo prosili ravnateljico OŠ Sava Kladnika Sevnica Mirjano Jelančič, ravnateljico OŠ Velika Dolina Mojco Bregar Goričar in ravnatelja OŠ Bistrica ob Sotli Bogomirja Marčinkoviča.

OŠ Sava Kladnika Sevnica: s poukom na daljavo začeli dobesedno čez noč

»Ti dnevi so resnično izjemno dinamični. Če sem prej polnila telefon samo čez noč, ga zdaj polnim trikrat dnevno. Svoje baterije pa napolnim v gozdu in na soncu. Dnevi mi minevajo neverjetno hitro, komuniciram ves čas preko telefona, e-pošte ali videokonferenc,« nam je zaupala Jelančičeva. S poukom na daljavo so na sevniški šoli začeli dobesedno čez noč, kot pravi. V petek, 13. 3., je bil zadnji dan klasičnega pouka, čez vikend so postavili spletno stran, poskrbeli za edukacijo novih orodij in dela v e-okoljih. Ravnateljica je povezala zaposlene med seboj, »saj vemo, da je veriga toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen«. V ponedeljek, 16. 3., so začeli s poukom na daljavo. Kot pojasnjuje, vsak dan do 10. ure objavijo vsa gradiva na spletni strani. Ta čas po njenem zahteva hitro prilagajanje in posledično uvajajo nove strategije dela. Tako so v drugem tednu dodali spletne učilnice eAsistenta, v tretjem tednu pa uvedli uporabo videoučilnic preko Skypa, Zooma, MS Teamsa, YouTuba, Vibra, Lifesizea … »Ves čas iščemo najbolj varno e-okolje ter hkrati enostavno in prijazno za uporabnika. Testiramo, testiramo, testiramo … Odzivi so zelo različni, lahko pa rečem, da je videoučilnica najbolj zanimiva …, četudi samo za klepet na razredni uri. Učenci so veseli, ko se zagledajo med seboj,« pravi Jelančičeva. Med učenci in starši so izvedli tudi anonimno anketo. Oboji ocenjujejo izvedbo pouka na daljavo z velikim zadovoljstvom. »Želimo doseči cilj – 100-odstoten odziv vsakega učenca. Smo v povprečju nekje na 90 %,« dodaja. Sicer pa učenci v večini uporabljajo računalnik, nato tablico ali telefon. Iz šole so dali vse razpoložljive tehnične pripomočke na izposojo učencem in ravnateljica je s starši v nenehnem stiku. Sočasno izvajajo akcijo zbiranja računalnikov, ob podpori Šolskega sklada, Občine Sevnica in Zavoda RS za šolstvo pomagajo pri priključkih za internet. Vsi učenci namreč še nimajo te možnosti. Ravnateljica sevniške OŠ še navaja, da je pouk na daljavo enakovreden klasičnemu pouku, zato je pomembno, da učenci ohranjajo učno kondicijo in vzdržujejo motivacijo. V aprilu bodo preverjali znanje in v maju ocenjevali po postopkih, ki jih bodo prilagodili okoliščinam in v korist vsakega učenca posebej. »Ta trenutek je najpomembnejše, da ohranimo stabilnost, optimizem in zdravje vseh,« poudarja in zaključi, da so edina stalnica v življenju spremembe. »Te spremembe so prinesle tudi veliko dobrega, povezanost in solidarnost ljudi. Ukvarjamo se z bistvenimi stvarmi in danes znamo tudi bolj ceniti tisto, kar je bilo prej samoumevno in brez vrednosti. Hvala vsem staršem, prijateljem, podjetjem za pomoč pri zbiranju računalnikov ter hvala za vsa spodbudna pisma in zahvale. To veliko pomeni.«

Ravnateljica in učitelji OŠ Sava Kladnika Sevnica v simpatičnem videu pozdravljajo svoje učence ter upajo, da se bodo kmalu spet lahko srečali v šolskih klopeh.

OŠ Velika Dolina: kulturni dan na daljavo

Po navedbah Bregar Goričarjeve so dnevi dolgi in naporni, saj gre za ogromno usklajevanja in poročanja, imeli so tudi že sestanke učiteljskega zbora preko videokonference. »Poskušam ne preveč obremenjevati zaposlene z e-pošto, a obenem dajati verodostojne, kratke in uporabne informacije.« OŠ Velika Dolina je bila na tako situacijo relativno dobro pripravljena, izpostavlja, večinoma delajo po urniku, vsak učitelj se sam odloča, kako bo segel do učencev. Kot pravi, se večinoma poslužujejo elektronske pošte, spletne učilnice in videokonferenc. »Najprej smo utrjevali znanje, zdaj pa je tudi že čas za novo snov. Večina učencev je zadovoljnih, nekateri se sicer slabo odzivajo, s temi učitelji vzpostavijo tudi kontakt preko telefona, da poizvedo, v čem je problem,« opisuje in dodaja, da so nekaterim učencem najprej posodili šolske tablice, ki so jih nato zamenjali z računalniki, ki jih je pridobila Občina Brežice, tako da se lahko zdaj normalno učijo od doma. »Dvema učenkama smo uredili tudi mobilni dostop, na pomoč pri tem nam je priskočil ZRSŠ,« pojasnjuje. Bregar Goričarjeva še pravi, da jih do konca šolskega leta čaka še kar nekaj obveznosti, a zaenkrat še ne more reči, kako bo z njimi, ker to ni odvisno od šole, ampak od tega, koliko časa bo pouk na daljavo potekal in kakšna bodo v zvezi s tem navodila ministrstva in ZRSŠ. »Vsekakor se že pripravljamo na ustno ocenjevanje preko videokonference,« dodaja. Na dolinški šoli so imeli npr. tudi že kulturni dan na daljavo, v okviru katerega so vsi učenci »obiskali« gledališče. To je dan, ki jim je zaradi razmer odpadel in so ga zdaj izvedli s pomočjo vseh brezplačnih predstav. Učiteljice so izbrale predstave ustrezne starosti otrok in jim pripravile naloge, nam je še zaupala ravnateljica OŠ Velika Dolina.

OŠ Bistrica ob Sotli: razdelili osem računalniških naprav med družine, kjer je več otrok

Ravnatelj bistriške šole Marčinkovič je takoj po tem, ko je bilo znano, da se bo začel pouk na daljavo, sklical izredni sestanek, na katerem so se dogovorili za pravila izobraževanja na daljavo. Starši in učenci so dobili vsa potrebna navodila v zvezi z zaprtjem šole in izvajanjem dela pouka na daljavo na spletni strani šole. »To pa zato, ker smo pričakovali naval na spletne učilnice in bi lahki vsi servisi padli. Nismo se motili in s tem smo poskrbeli za stabilnost. Ob tem smo vzporedno starše obveščali po SMS-jih in e-pošti,« je pojasnil. Učitelji uporabljajo komunikacijo s starši in učenci, izobraževanje na daljavo poteka po prilagojenem urniku, kar pa ne pomeni, da so otroci v tistem času prisotni. Učitelji razporejajo zadolžitve (dnevne, tedenske) v različnih učnih okoljih, da imajo učenci možnost delati v svojem tempu in po družinskem razporedu. »Pri zadolžitvah za učence so učitelji zmerni, postavili so prioritete in bodite natančni,« ravnatelj svetuje učencem. Skupno sodelovanje učiteljev z ravnateljem poteka videokonferenčno, kjer se dobijo vsak ponedeljek ob 9. uri in si izmenjajo izkušnje ter načrtujejo delo v prihodnje. Ves čas poteka komunikacija tudi s starši in svetovalna služba je na razpolago za morebitne stiske staršev ali otrok. Po dveh tednih dela so s starši na daljavo opravili anketo in med drugim povprašali, če bi mogoče potrebovali kakšno mobilno napravo ali računalnik. »Naši starši imajo vsi doma računalnike in dostop do spleta, kot šola smo le razdelili osem naprav med družine, kjer je več otrok, in tako zagotovili nemoteno delo,« poudarja in dodaja, da so starši pohvalili prizadevno delo učiteljev, da se vsi od prvega do zadnjega trudijo. Isto velja tudi za starše, ki so sicer opozorili, da je mogoče pri katerem predmetu preveč snovi, kar so v tretjem tednu dela na daljavo tudi upoštevali. Marčinkovič pri ocenjevanju ne vidi težav, saj bodo otroci ocenjeni na podlagi že pridobljenih ocen, pridobili pa bodo mogoče še eno oceno iz dela na daljavo. »Učitelji bodo poskrbeli, da bo to za otroke čim manj stresno, saj smo vsi na eni strani, na strani pridobivanja vseživljenjskih veščin. Že dolgo pri nas zagovarjamo učenje za življenje,« dodaja in ob koncu namenja nekaj besed vsem staršem in učencem: »Spoštovani starši in učenci, za nami je mesec dela na daljavo. Vsi, učitelji, ravnatelj in svetovalna služba, se vam želimo zahvaliti za to, kako resno in odgovorno ste sprejeli to obliko dela. Redno delate, se odzivate in ste v stikih z nami. Dragi starši, vemo, da zdaj sprejemate še dodatno odgovornost za delo vašega otroka, tj. nadzor nad delom in motivacijo, kar v trenutnih časih čustvene napetosti ni lahko. Želimo vam zdravja in kljub vsem zastrašujočim informacijam ne pozabite na smeh ter veselo razposajenost znotraj družine.«

Kot sporočajo ravnatelji z vseh osmih osnovnih šol krške občine, so šolsko delo hitro prilagodili novim razmeram in učenju na daljavo. Tudi tistim učenkam in učencem, ki niso imeli dostopa do interneta ali pa računalnikov oz. tablic za spremljanje šolskega dela, pomagajo s šolsko opremo ali drugače. Kljub temu pa nekateri učenci tretji teden pouka na daljavo še vedno niso imeli računalniške opreme, zato so pozvali tako podjetja kot posameznike, da priskočijo na pomoč.

Spodaj objavljamo še nekaj odzivov učiteljev, ki so hkrati tudi starši, in učencev:

Petra Kranjc, učiteljica 1. razreda na OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki: Vsi smo se ob ukrepu države, da se zaprejo vse šole po Sloveniji, kar naenkrat znašli v neznani situaciji. Kako posredovati snov, ali jo bodo vsi učenci prejeli, predelali, kako pridobiti informacije o obdelani učni snovi ... Vsa ta vprašanja smo si skupaj s starši zastavljali zadnji dan pouka. Glede na to, da poučujem v prvem razredu, si pri posredovanju učne snovi pomagam z videoposnetki, ker učencem tako lažje posredujem snov. Pri šestletnih otrocih je namreč konkretizacija zelo pomembna. Vse vsebine poskušam prilagoditi vremenu, »pouk« tako poteka tudi zunaj, recimo pri opazovanju znanilcev pomladi, razvijanju spretnosti in koordinacije. Z vsemi šestindvajsetimi starši sem že v prvem tednu vzpostavila kontakt in vsakodnevno od njih dobivam poročila o opravljenem šolskem delu v obliki fotografij in videoposnetkov. Vsa prejeta gradiva pregledam, popravim in vnesem komentarje, kako stvar izboljšati ali jo nadgraditi. Včasih takšna oblika dela traja dlje časa, kot pa sama priprava na pouk. Zdi se mi pomembno, da staršem in učencem tudi v tem času dam povratno informacijo, kako so opravili šolsko delo. Vse prejete fotografije, kako se učenci in starši »spopadajo« s šolo na domu, sem združila v kratek film in jim ga posredovala, saj se po treh tednih že zelo pogrešajo. Odzivi so bili nad pričakovanji. Koliko dobre volje in nasmeha je pričaral na obraze! Učenci so sodelovali tudi v svetovnem projektu »Chase the rainbow«, v okviru katerega so narisali mavrico, ji dodali spodbudne misli in jo nalepili na okna. Ponosna sem, da imajo vsi računalnike in tablice, preko katerih prenos znanja poteka veliko hitreje. V to se je vključila tudi naša osnovna šola, ki je učencem, ki nimajo računalnika oziroma tablice, omogočila uporabo šolskih računalnikov in računalnikov, ki so jih prispevali donatorji. Tako lahko šolskemu delu na daljavo vsi sledijo nemoteno. Vsekakor pa, ne glede na trajanje ukrepov, vsi učitelji delo opravljamo predano in z velikim zanosom, hkrati pa odkrivamo nove poti poučevanja ter nove tehnologije, vse z namenom, da bi učencem približali učno snov in z njimi ohranili čim bolj pristne stike.

Maja Adanič Selčan, učiteljica matematike na OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki: Poučujem učence od 6. do 9. razreda. Takoj v prvem tednu smo pričeli s poukom na daljavo. Na začetku sem iskala načine, kako matematiko približati učencem, tako da jo bodo še vedno razumeli, saj mi način »preberi učno snov v učbeniku in reši naloge« nikakor ni ustrezal. Želela sem se jim približati s svojim lastnim delom. Pričela sem snemati čim več lastnih razlag, tako da imajo vsaj približek tistega načina poučevanja, ki so ga imeli pri pouku. Na daljavo se uspemo naučiti tudi kar nekaj geometrije. Nekateri učenci s težavo razumejo učno snov pri matematiki že pri pouku v učilnici, tako da nikakor od njih ne zahtevam, da rešijo vse, kar jim podajam. Zelo pomembna je sprotna povratna informacija, tako da mi učenci vsakodnevno pošiljajo fotografije zapisov preko elektronske pošte, ki jih pregledam in na kratko odgovorim ter posredujem popravke ali podam pohvalo. Z učenci ostajam v stiku tudi preko raznih spletnih preverjanj in anket, tako da sproti vidim, kje nastajajo težave pri razumevanju. Večkrat jih povprašam po tem, kaj mi želijo sporočiti. Od njih dobivam zelo pozitivna sporočila oziroma smernice, ki me vodijo pri mojem poučevanju na daljavo. Delo si vsekakor moram zelo organizirati. Velik del dneva namenjam pripravi gradiva in pošiljanju povratnih informacij. Učenci so zelo odzivni in pridni pri svojem delu, tako da sem ponosna, da lahko delam s takimi učenci. Vsak dan znova me presenetijo. Vsekakor pa, kjer je možno, poskušam vključiti kakšno praktično delo. Novemu načinu dela smo se zelo hitro morali prilagoditi učitelji in učenci ter njihovi starši, saj brez njihove pomoči delo ne bi potekalo tako dobro, kot poteka. Verjamem, da se vsi bolje počutimo v pravih učilnicah, ampak tudi spletne učilnice niso tako slabe, če si se pripravljen vsakodnevno učiti, tudi učitelji, in sprejemati to, kar nam je v dani situaciji dano.

Mojca Šterk, učiteljica angleščine na OŠ Cerklje ob Krki: Zagotovo je trenutna situacija en zelo velik izziv za vse nas. Poučevanja na daljavo se je vsak učitelj lotil po svoje. Uporabljamo različne spletne učilnice, videokonference, spletna orodja za popestritev in utrjevanje učne snovi. Učenci se večinoma dobro odzivajo, stike dobro ohranjamo preko Zoom konferenc. Ena izmed bolj pozitivnih stvari te situacije je samoizobraževanje na področju digitalne tehnologije, gre pa za to žal veliko časa. Istočasno doma skrbim še za tri šolarje, ki vsi zahtevajo mojo pozornost in predvsem kontrolo, zato je dan večkrat naporen in prekratek. Po drugi strani pa smo več skupaj, izkoristimo popoldneve za lepe sprehode in zjutraj malo več spimo.

Osmošolka Lucija: Šola na daljavo mi je všeč, ker si sama izbiram čas šole, kaj bom delala kateri dan in koliko bom naredila. Nekaterim je težje, ker niso ’računalniški tipi’. Morda znamo manj, ni dela v skupinah in druženja.

Petra Žuraj, učenka 9. razreda OŠ Bistrica ob Sotli: Pouk doma se zame začne nekoliko kasneje, kot bi se drugače v šoli. Zbudim se okoli devete ure zjutraj, zlezem iz pižame in odidem v kuhinjo, kjer zajtrkujem. Učilnico je zamenjala moja soba. Uporabljam prenosni računalnik za prejemanje informacij s strani učiteljev, zvezke, delovne zvezke ter učbenike. Z delom začnem tako, da najprej obiščem našo šolsko spletno stran, odprem datoteko s predmetom, ki bi ga imela tisti dan prvo šolsko uro. Preberem si navodila in postorim to, kar je napisano. Ko končam, zamenjam datoteko z drugo. Tako nadaljujem do svoje zadnje ure tisti dan. Seveda delo opravljam počasi, z več premori. Uro športne vzgoje si zaradi lepega vremena organiziram na prostem. Vključujem igre z žogo, tečem, kolesarim ali pa grem na sprehod. V ure se vključujejo tudi moje živali in družinski člani. Pri šolanju na daljavo mi je všeč, da imaš odmore takrat, ko jih potrebuješ, in da delo poteka tako, kot si ga zastaviš sam. S tem, ko smo doma, preživimo več časa z družino, kar pa je v današnjih časih zelo redko ali pa tega skoraj več ni. Pogrešam pa seveda razlage učiteljev, ker nam oni veliko bolj razumljivo razložijo novo snov kot avtorji učbenikov in e-učbenikov. Zanimivo mi je šolanje na daljavo, vendar menim, da otroci že tako ali tako preveč uporabljajo mobilne naprave in da je boljše tako za njihovo zdravje kot tudi za njihovo vedenje, da so čim več v naravi in v krogu ljudi. Vem, da je tehnologija prihodnost, vendar veliko več koristi imaš od tega, da se s kolegi iz srca nasmeješ kot pa, da bereš stvari na internetu, ki niso resnične in potem živiš v strahu za nečim, kar ne obstaja. Pozivam vas, da ostanete doma, dokler se stanje ne izboljša. Pomembno je tudi, da skrbite za higieno in čistočo stanovanj ter da se poskušate čim več rekreirati. Svoje sovrstnike pa, da redno delate naloge in upoštevate vsa navodila učiteljev.

Julija Černelč, učenka 4. razreda OŠ Bistrica ob Sotli: Zjutraj pojemo zajtrk. Nato si skopiramo liste z navodili, ki jih pošljejo učiteljice. Potem rešujemo po navodilih. Medtem gremo tudi ven, kjer malo telovadimo, tečemo … Ko naredim, vse učiteljici pošljem, kaj sem naredila. Všeč mi je, da sem dlje z družino, imam več prostega časa in da lahko pomagam svojim sestrama. Ni mi všeč, da pouk poteka tako, kot ga nisem vajena, in da ni vse po urniku. Iz šole najbolj pogrešam prijatelje, igre, ki se jih igramo, in učiteljičino razlago.

Petra Amon, učenka 4. razreda OŠ Bistrica ob Sotli: Zjutraj najprej pripravimo zajtrk, potem preverim elektronsko pošto in se počasi lotim dela za šolo. Vmes še kaj pomagam mami okoli kosila, včasih pa ji z bratcem nagajava. Ko mi postane dolgčas, si ga krajšam z igranjem harmonike, s plesom, petjem, sprehodi v naravi, nabiranjem regrata, iz katerega pripravimo odlično solato z jajci, nabiranjem rožic, igranjem različnih iger z bratom. Najraje grem ven, ko je sončno, da se napolnim z energijo. Zvečer pred spanjem si še pogledam sporočila od sošolcev, saj jih zelo pogrešam. Ga. Vanja nas večkrat razveseli z različnimi filmčki, ki nam zelo polepšajo dan. Ostanite zdravi.

Sara Dobrina, učenka 4. razreda OŠ Bistrica ob Sotli: Pouk poteka zelo dobro, doma se učim, berem, opravljam domače naloge. Všeč mi je, da sem več z družino, ni mi všeč, da se ne morem družiti s prijatelji. Pogrešam učiteljico.

Tadej Vračun, učenec 4. razreda OŠ Bistrica ob Sotli: Sprva sem bil navdušen, ker bomo spet doma, sedaj pa že zelo pogrešam svoje prijatelje. Vsak dan pošljem enemu prijatelju sporočilo, kako je in kaj počne. Pri pouku na daljavo mi je všeč, da si lahko naloge razporedim skozi cel dan, zjutraj pa dalj časa spim. Z bratcem vsak dan poveva mamici, kaj bi rada jedla za kosilo, in potem to skupaj pripravimo. Veliko smo tudi zunaj v naravi. Ni mi pa všeč, ker se na nekatere spletne strani ne morem prijaviti in narediti naloge v celoti. Upam, da se čim prej vidimo v šoli in na šolskem igrišču.

R. R., foto: osebni arhiv