Časopis za pokrajino Posavje
18.06.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Krkino skladišče – trojanski konj Krčanom?

Objavljeno: Petek, 31.05.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
krka_skladisce

Na parceli za proizvodnim objektom Krke že poteka gradnja skladišča nevarnih snovi (foto: P. Pavlovič).

Kot smo že poročali v prejšnji številki Posavskega obzornika, je začela novomeška družba Krka d. d. na območju kompleksa Sinteza 1 v Krškem z gradnjo objekta za skladiščenje nevarnih snovi. Iz okoljevarstvene odločbe Agencije RS za okolje (ARSO) je razvidno, da ne gre zgolj za skladiščenje kemikalij z območja obstoječe farmacevtske enote, temveč za selitev skladišča nevarnih snovi z lokacije Krka Ločna v Novem mestu na lokacijo Krka Krško.

Že 27. novembra 2011 je ARSO Krki d.d. iz Novega mesta izdal okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje nove naprave, ki »lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega« na lokaciji Tovarniška ulica v Krškem. V dovoljenju so bili seveda določeni vsi potrebni ukrepi, s katerimi se je investitor obvezal varovati okolje. Agencija je hkrati izdala okoljevarstveno soglasje za poseg na kompleksu Krka Krško – Sinteza 1, pri čemer je pogojevala, da mora biti nasipni material iz kamnoloma Gunte, parcela se ne sme uporabljati kot deponija izkopanega materiala, pri izvedbi in obratovanju pa morajo upoštevati višji nivo podtalnice, ki bo nastal po izgradnji HE Brežice.

V poletju 2014 je stekla proizvodnja v prvem modulu Sinteze 1 v Krškem, kjer so Krkino investicijo v vrednosti 85 milijonov uradno odprli 6. oktobra 2015. Kot so izjavili ob otvoritvi, so se za novo proizvodno lokacijo odločili »zaradi omejenih prostorskih možnosti na osrednji lokaciji v Novem mestu, v Krškem pa so našli ustrezno zemljišče in infrastrukturo, ki ustreza potrebam farmacevtske proizvodnje«. Od takrat pa vse do nedavnih vesti o izgradnji skladišča nevarnih snovi v zvezi s tem krškim obratom, če odštejemo občasne in nepreverjene govorice v zvezi s precejšnjo fluktuacijo kadra, ni bilo informacij, ki bi zbujale posebno pozornost. Njegovo poslovanje pa je tako ali tako del celotnega sistema, ki iz leta v leto niza zavidljive rezultate.

Vendar pa navedeno skladišče ni edini objekt, ki so ga po omenjeni otvoritvi zgradili v že obstoječem kompleksu. Krka d. d. je namreč v letu 2017 na dobrih 300 m2 površine dogradila naprave za hidrogeniranje ali t. i. objekt Hidrogeniranje 2, v katerem je poskusna proizvodnja stekla že v začetku leta 2018 (pri hidrogeniranju gre za vezavo vodika na dvojno vez ogljika; običajno postopek poteka pri uporabi katalizatorja pri višji temperaturi in tlaku; op. p.). K obstoječi napravi za hidrogeniranje z reaktorjem volumna 2000 litrov, ki omogoča hidrogeniranje reakcijskih zmesi več kot 600 litrov v nevtralnem in bazičnem mediju, so v sklopu dograditve v Krško preselili 50-litrski hidrogenerator z lokacije Ločna v Novem mestu in postavili novo linijo za hidrogeniranje z volumnom 600 litrov. Ker obstoječa in dograjena linija zaradi varnostnih in tehničnih omejitev ne moreta obratovati istočasno, je ARSO ocenila, da pri tem ne gre za večjo spremembo in da Krki ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, saj naj ta ne bi imela »pomembnih škodljivih vplivov na okolje« (sklep 18. 11. 2016).

V Krškem bodo skladiščili tudi nevarne snovi iz Novega mesta

Pred kratkim pa so začeli na območju vzhodno od glavnega objekta Sinteza 1 nasipavati tampon za izgradnjo skladišča, uradno poimenovanega Skl4, za nadzemno skladiščenje maksimalno 800 ton jedkih, vnetljivih, oksidativnih, strupenih in okolju nevarnih snovi. A ne zgolj tistih, ki nastajajo v proizvodnem procesu intermediatov in učinkovin v krškem obratu, pač pa jih bodo v krško skladišče pripeljali tudi iz Novega mesta, kar je razvidno tudi iz dokumentacije: »Skladišče nevarnih snovi želi upravljavec graditi na lokaciji Krško, ker ga bo sem preselil z lokacije Ločna, zaradi nameravane izgradnje drugih enot na lokaciji v Ločni.«

Ob izgradnji osrednjega skladišča kemikalij je predvidena tudi postavitev nadstrešnic in kontejnerjev s predvideno skupno kapaciteto 1600 paletnih mest ali za skladiščenje 670 ton nevarnih materialov s sposobnostjo samodejnega vžiga in materialov, ki se vžgejo ob stiku z vodo. Če že ne gre dvomiti, da bo za požarno varnost temu primerno ustrezno poskrbljeno, zbode v oči dejstvo, da ob tokratnem posegu Krki ni bilo treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.

V zgoraj omenjenem soglasju za Krkin obrat v Krškem iz novembra 2011 je jasno zapisano, da »v času javne razgrnitve javnost ni podala nobenih pripomb in mnenj«! Velja pa omeniti, da je post festum, na 16. seji Občinskega sveta občine Krško 12. aprila 2012, Aleš Suša, tedaj svetnik Neodvisne liste Zeleni krog, vprašal, katere farmacevtske učinkovine bodo proizvajali v Sintezi 1, želel je dobiti natančen seznam kemičnih spojin, za katere je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje. Iz Krke so v zvezi s tem kratko odgovorili, da bodo v obratu proizvajali farmacevtske učinkovine za proizvodnjo široke palete Krkinih zdravil za bolezni srca in ožilja, krvi in krvotvornih organov, za zdravljenje prebavil in presnove ter za zdravljenje osrednjega živčevja. Pri proizvodnji naj bi uporabljali raznovrstne surovine in kemikalije, največ organska topila. Na vprašanje svetnika o planiranem številu zaposlenih so odgovorili, da naj bilo v prvi fazi »nekaj deset sodelavcev«.

Direkcija za vode umaknila prvotno zahtevo za presojo vplivov na okolje

Ker gre za prostor, namenjen industrijski proizvodnji, kot je razbrati iz sklepa ARSO z dne 15. 3. 2018, za državne organe (Urad RS za kemikalije, Direktorat za javno zdravje), ki so dajali predhodna soglasja za skladišče nevarnih snovi, ni bilo pomembno, da gre za lokacijo sredi mesta Krško, da na vzhodni meji kompleksa Krke teče starovaški potok Potočnica in stojijo sadni nasadi Evrosada, 100 metrov južneje od objekta pa teče reka Sava. Pač pa je slednje očitno zmotilo Direkcijo za vode, ki je najprej izdala mnenje, »da je zaradi značilnosti nameravane spremembe in značilnosti možnih vplivov za nameravano spremembo potrebno izvesti presojo vplivov na okolje«.

Do mnenja direkcije se je Krka d. d. opredelila med drugim z obrazložitvijo, da bodo na krški lokaciji skladiščili največ do 809 ton kemikalij in da sprememba ne prinaša nove tehnologije oz. sprememb v obstoječih tehnoloških postopkih, med drugim tudi, da iz mnenja Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor izhaja, da gre za nepomemben vpliv na vodno okolje. Na podlagi dodatnih pojasnil Krke se je tudi Direkcija za vode opredelila, da za objekt ni treba izvesti dodatne presoje vplivov na okolje.

Ne gre dvomiti, da so v Krki d. d. že pri načrtovanju obrata Sinteza 1 posebno pozornost namenili varnosti osebja in varovanju okolja. Vendar se, glede na navedeno vsebino skladišča, postavlja vprašanje, ali so imeli prav tisti, ki so že ob prvi informacijah, da bo Krka d. d. gradila v Krškem ob tovarni Vipap le tovarno učinkovin in ne končnih izdelkov, z razmeroma majhnim številom zaposlenih, opozarjali, da »ni vse zlato, kar se sveti« in da sosednjim občinam ni treba biti preveč žal za investicijo, ki jo bo dobilo Krško. Seveda bi bil vsak (javni) ugovor načrtom uspešnega gospodarskega velikana takrat nesmiseln in ga tudi ni bilo. Ali sta torej v ekološkem pogledu tako objekt v izgradnji kot celoten obrat lahko nekakšen trojanski konj Novomeščanov prebivalcem Krškega?

Pojasnilo družbe Krka d. d.: V zvezi z vašo objavo v četrtek, 16. maja 2019, v Posavskem obzorniku na 1. strani z naslovom »V Krškem skladišče nevarnih snovi?« vam sporočamo, da je Krka zaprosila za gradbeno dovoljenje za objekt v skladu s sprejetim prostorskim planom občine Krško. Kot nam je znano, so vsi izvedbeni prostorski akti občine Krško skladni z veljavno zakonodajo. 

Pristojni organi so na podlagi obsežne strokovne dokumentacije, ki jo je predložila družba Krka, vključno s Strokovnim mnenjem o vplivih na okolje, presodili, da je načrtovani objekt skladen s sprejetim prostorskim planom in ne bo imel negativnih vplivov na okolje. Gradbeno dovoljenje je pravnomočno, zato je Krka v skladu z veljavno zakonodajo začela z investicijo v zakonsko določenih rokih, v izogib pravnih posledic. Objekt bo zgrajen v skladu z zakonskimi zahtevami in najvišjimi standardi s področja gradnje, skladiščenja in protipožarne zaščite. Gre za skladiščenje snovi v zaprtih embalažnih enotah. Zagotovljena sta varen zajem in odstranitev vseh odpadnih snovi, ki bi nastale v primeru izrednih dogodkov.

Lokacija Krško je namenjena proizvodnji farmacevtskih učinkovin in izdelkov, vključno s skladiščenjem surovin, med katere sodijo tudi nevarne snovi. Vsi vplivi navedene dejavnosti na okolje so bili obravnavani že v postopku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za kompleks Krka Krško. Želimo poudariti, da Krka pri izgradnji objektov vedno upošteva vse določbe veljavne zakonodaje ter posebno skrb posveča temu, da njena dejavnost v najmanjši možni meri vpliva na okolje.

Mnenje Občine Krško: V času umeščanja tega objekta v naš prostor pred leti je bila občina aktivno vključena v postopek kot pripravljavec prostorskega dokumenta. V tej fazi je bila javnost v skladu z zakonodajo obveščena, saj je bil postopek oz. dokument javno razgrnjen, potekala je javna obravnava. Prav tako je bila v postopku izvedena celovita presoja vplivov na okolje in izdelano okoljsko poročilo. 14. 4. 2009 je prav tako Ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbo, s katero je potrdilo, da je predvidena umestitev Kompleksa Krka Krško z vidika vpliva na okolje sprejemljiva ob upoštevanju omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila. Glede na navedene dokumente in odločbe pristojnih organov smatramo, da v tem primeru naj ne bi bilo vplivov na okolje in ljudi oz. na kvaliteto življenja v mestu.


Predsednica KS mesta Krško mag. Nataša Šerbec: KS mesta Krško v tej fazi ni bila obveščena o predmetni investiciji. Kot nam je znano, se je OPPN obravnaval po predpisanem postopku že leta 2011. Žal v tem primeru ne moremo komentirati vplivov, ker same investicije in vplivov ne poznamo. Bomo pa zaradi izražene skrbi občanov zaprosili za podatke.

Bojana Mavsar

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika, ki je izšla 30. maja 2019.
« Nazaj na seznam
»