Časopis za pokrajino Posavje
26.01.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Leseni mostovi – za nekatere dragocena dediščina, za druge ovira pri razvoju

Objavljeno: Torek, 14.01.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
Brod-most (7)

Na območju Posavja je na Krki pet lesenih mostov.

V Kulturnem domu Podbočje je v ponedeljek zvečer potekala okrogla miza z naslovom »Leseni mostovi – naša dediščina«, ki so jo soorganizirali Turistično društvo Podbočje, Posavski muzej Brežice in Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije.

Po uvodnem pozdravu predsednika domačega turističnega društva Matjaža Jurečiča je vezno besedo prevzela Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice. Kot je povedala, so okroglo mizo zasnovali že novembra lani, ko še niso vedeli, kako in kdaj se bo razpletla zgodba okoli zapore lesenega mostu čez Krko na bližnjem Brodu.
okrogla miza mostovi (9)

Udeleženci razprave v podboškem kulturnem domu

Organizatorji so kot izhodišče okrogle mize zastavili vprašanje, ali je res vedno nujno, da se mora dediščina umakniti novostim, ob dilemi »rušiti ali obnoviti« pa je pomembno, da se vključujejo različni pogledi. »Ob branju in poslušanju različnih mnenj smo tudi strokovnjaki s področja dediščine zasnovali projekt, s katerim želimo v krajih, ki jih sooblikujejo mostovi, predstaviti tudi naš pogled,« so zapisali.
 
Med ohranitvijo dediščine …
 
okrogla miza mostovi (8)

Dr. Andrej Smrekar

Kot osrednji govorci na dogodku so nastopili dr. Ivanka Počkar, muzejska svetnica iz Brežic, dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik, po rodu iz Kostanjevice na Krki, in dr. Robert Peskar, v. d. generalnega konservatorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Pričakovano so se vsi trije zavzeli za ohranitev lesenih mostov na Krki, ki jih je samo še osem, od tega pet v njenem spodnjem toku v Posavju (dva v Kostanjevici na Krki, po eden pa na Brodu, Cerkljah ob Krki in Borštu).
 
okrogla miza mostovi (13)

Predstavniki KS Podbočje in Cerklje ob Krki

Počkarjeva je poudarila, da je lesenih mostov (na žalost) čedalje manj, njihova ohranitev pa se ji zdi pomembna, ker so grajeni iz naravnih materialov (zlasti hrastovega lesa), zaradi česar se najbolje združijo z okoljem. »Ohranimo, utrdimo in obnovimo lesene mostove na Krki,« je zaključila. Smrekar je predstavil širši zgodovinski kontekst mostogradnje, od rimskih časov dalje. Kot je dejal, nam lahko leseni mostovi predstavljajo vrednoto, lahko pa tudi ne, odvisno od tega, česa si v okolju bolj želimo. Opozoril je, da bodo tudi betonske konstrukcije po nekaj desetletjih zrele za prenovo in bo nastal isti problem kot pri lesenih mostovih. Peskar je povedal, da je v Sloveniji kar 141 mostov vpisanih v register kulturne dediščine. Najbolj ogroženi so ravno leseni mostovi, predvsem zaradi stebrov, ki so v stiku z vodo in materialom, ki priplava po njej. Ker so leseni mostovi odraz specifik krajev in njihovih geografskih razmer, bi bila izguba še kakšnega izmed njih po njegovem mnenju velika škoda.
 
… in praktičnimi težavami z lesenimi mostovi
 
Razprava se je, prav tako pričakovano, bolj kot na splošno o lesenih mostovih vrtela okoli mostu na Brodu, pri tem pa je prišlo precej do izraza nestrinjanje med zagovorniki vloge mostov v naši dediščini in tistimi, ki menijo, da tovrstni mostovi niso več primerni za današnji čas, saj zaradi omejene nosilnosti predstavljajo oviro v prometu. Predsednik strokovnega odbora KS Podbočje, zadolženega za problematiko mostu, dr. Martin Kodrič, je poudaril, da kulturni dediščini sicer ne oporekajo, a potrebe kraja narekujejo most z desetkrat višjo nosilnostjo, kot je trenutna (3,5 ton), saj ga ne morejo uporabljati ne tovornjaki ne težja kmetijska mehanizacija ne šolski avtobus. Edina sprejemljiva varianta je zanje tako nov most z jekleno ali armirano-betonsko konstrukcijo in neomejeno nosilnostjo, obstoječi lesen most pa bi po njegovem mnenju lahko postavili nekje na suhem v turistične namene. Podobnega mnenja je bilo še nekaj krajanov, ki so se priglasili k razpravi. Franc Černelič je ob tem opozoril, da željo po novem mostu narekujejo tudi apetiti nekaterih podjetij po izkoriščanju kamnoloma v Gorjancih, kar bi lahko pripeljalo do povečanega tovornega prometa skozi kraj, s čimer pa prebivalci najbrž spet ne bodo zadovoljni.
 
Predsednik sosednje KS Cerklje ob Krki Damjan Kodrič je opozoril še na to, da imajo gasilci do krajev na desnem bregu Krke zaradi obvoza podaljšan intervencijski čas za 10 do 15 minut, kar je lahko že usodno, zato je nujno povečati nosilnost lesenih mostov. Peskar je menil, da bi se to dalo urediti oz. vprašanje uporabnosti rešiti z vzporednim mostom ali kako drugače, Smrekar pa je poudaril, da kulturna dediščina ni ovira razvoju in da moramo poskrbeti, da ohranimo še teh nekaj lesenih mostov, ki jih še imamo.
 
Več pa v tiskani izdaji Posavskega obzornika.
 
P. P., foto: P. P. in R. R.
« Nazaj na seznam