Medvrstniško nasilje: Ali se mladi zavedajo posledic svojih dejanj?

Prve oblike medvrstniškega nasilja se začnejo pojavljati že v vrtcu, nato se skozi osnovno in srednjo šolo nadaljujejo, ugotavljajo naši sogovornice in sogovorniki. Čeprav so fizične in verbalne oblike nasilja še vedno pogoste, vse več skrbi vzbuja spletno nasilje. Pri preprečevanju nasilja in krepitvi ozaveščanja o posledicah tovrstnih dejanj je zelo pomembna vloga staršev, učiteljev in družbe kot celote.

Na strokovnem posvetu o duševnem zdravju v organizaciji CDZOM Posavje, ki je potekal v sevniški kulturni dvorani 28. novembra, so strokovnjaki, psiholog Domen Kralj, prim. Nuša Konec Jurečič, dr. med., Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., in pedopsihiatrinja Karmen Rečnik, spregovorili tudi o stiskah, ki lahko vodijo do različnih oblik nasilja. 

Odmor med zanimivimi predavanji je ponudil še priložnost za izmenjavo mnenj med udeleženkami in udeleženci posveta, kako skrbeti za duševno zdravje ter zmanjšati sodobne oblike medvrstniškega nasilja med otroki in mladostniki, ki je vse pogosteje prisotno na spletu.

VSE VEČ SPLETNEGA NASILJA

Psiholog Domen Kralj, ki je med drugim strokovni sodelavec vseslovenskega programa To sem jaz, pravi, da je medvrstniško nasilje kompleksen pojav, ki se pojavlja v različnih oblikah, kot je fizično, verbalno in spletno nasilje. To slednje je najnovejša oblika in raziskave kažejo, da je žrtev spletnega trpinčenja že skoraj vsak šesti mladostnik, približno vsak petnajsti mladostnik pa poroča o sodelovanju pri spletnem trpinčenju. »Motivi za izvajanje nasilja so lahko zelo raznoliki, najpogosteje je osrednji motiv želja po socialni moči oziroma položaju in prevladovanju v vrstniški skupini. Dokler vrstniki izvajanje nasilja na različne načine odobravajo ali tolerirajo, nasilnež s tem dobiva veljavo oziroma moč. Če večina vrstnikov, bodisi v živo ali na spletu, nasilja ne odobrava in to jasno sporoča, nasilnežu izvajanje nasilja te moči ne daje več,« pojasnjuje in omeni še spolno nasilje, ki so mu bolj izpostavljena dekleta, predvsem s pošiljanjem golih fotografij, čemur lahko sledi izsiljevanje. »Nasilje kot stigma ostane tudi po tem, ko povzročitelj z nasiljem preneha, saj objave ostanejo za zmeraj, če žrtev ne doseže njihovega izbrisa, zato je ključna naloga staršev, da otrokom ob prvem srečanju s spletom ali uporabi pametnih naprav razložijo pravila varne in odgovorne rabe. Pomembno je, da starši in šole mladim zagotovijo ustrezno podporo pri razvoju socialno-čustvenih veščin, ki so temelj za vzpostavljanje zdravih medosebnih odnosov ter preprečevanje nasilja,« še poudari.

Svetovalna delavka na krmeljski osnovni šoli Barbara Jazbec omeni, da je pomembno razumevanje definicije medvrstniškega nasilja. »To pomeni, da se nekdo načrtno, dlje časa in z določenim namenom spravlja na sovrstnika. V to obliko nasilja konfliktov, sporov, do katerih pogosto pride in niso ponavljajoče se dejanje, ne moremo uvrščati. Spori so sestavni del življenja in njihovo reševanje je proces učenja,« pravi. Na šoli izvajajo tudi preventivne delavnice z namenom osveščanja o posledicah kakršnega koli nasilja; z organizacijo različnih dejavnosti pa otroke spodbujajo, da se med seboj pogovarjajo in takoj razrešujejo morebitne spore. »V času pouka na daljavo smo začeli s Knapčevo pogovorno urico, ki se je pokazala kot primer dobre prakse tudi pri reševanju stiske, v kateri se je kdo znašel,« izpostavi obliko pomoči ravnateljica Gusta Mirt.

VLOGA STARŠEV

Pojav medvrstniškega nasilja je mogoče zaznati že v predšolskem obdobju, kjer je najpogostejša oblika psihičnega nasilja zbadanje in zmerjanje, medtem ko se fizično nasilje kaže v grizenju, pretepanju in porivanju. »Strokovni delavci v takih primerih takoj ukrepamo – otroka opozorimo na njegovo neprimerno vedenje, se z njim pogovorimo in skupaj iščemo načine, kako bi lahko ravnal drugače,« pove svetovalna delavka v krškem vrtcu Martina Jazbec in doda, da imajo v njihovem vrtcu ničelno toleranco do nasilja, kar pomeni, da vsak primer obravnavajo zelo resno. »Pomembno je tudi, da starši ne dopuščajo nasilja doma in da se z otroki pogovarjajo, kako se obnašati v različnih situacijah brez uporabe nasilja. Če so starši zgled mirnega in spoštljivega vedenja, bodo otroci lažje sprejeli te vrednote in jih prenesli v svojo igro in odnose s sovrstniki,« zaključi.

ODZIV ŠOLSKEGA OKOLJA

Ravnatelj sevniške osnovne šole Aleš Tuhtar izpostavi spletno nasilje, ki se najpogosteje pojavlja kot izločanje iz skupine in zasmehovanje. »Z vsako zaznano obliko nasilja se soočimo in ravnamo po predpisanem protokolu za obravnavo nasilja. Pri težjih primerih so nam v pomoč tudi zunanje institucije v našem okolju. Zelo uspešno sodelujemo s Policijsko postajo Sevnica, Centrom za socialno delo Posavje, Centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) Posavje, ki deluje v okviru ZD Sevnica in drugimi. Na šoli imamo usposobljen tim svetovalnih delavk, ki se vključuje v delo oddelkov, po potrebi pa delajo tudi s posameznimi učenci,« predstavi ravnanja ob zaznanih težavah in izpostavi preventivo kot pomemben del preprečevanja medvrstniškega nasilja. »Za starše organiziramo predavanja, na katera povabimo različne strokovnjake. Najpomembnejše pa je medsebojno zaupanje, pomoč in podpora na relaciji šola – starši. Šola pogosto med prvimi dobi informacijo o tem, da se med vrstniki nekaj dogaja, zato je praviloma prva, ki opravi razgovore z vpletenimi v medvrstniško nasilje. Po drugi strani pa so starši tisti, ki opazijo, da se z njihovim otrokom nekaj dogaja, kot je na primer nespečnost, sprememba razpoloženja, strah pred šolo, in samo skupaj se lahko uspešno zoperstavimo vsem oblikam nasilja.«

Učiteljica na podružnični šoli v Svibnem Jolanda Mohar pove, da na šoli delujejo preventivno in zelo spodbujajo sodelovanje, pomoč drug drugemu, jasno izražanje čustev z besedami ter sprejemanje drug drugega.

Medvrstniško nasilje se pojavlja tudi v srednješolskem okolju, kjer zaznavajo, da je v porastu spletno nasilje. To se pojavlja preko žaljenja na socialnih omrežjih in ustvarjanja lažnih profilov t. i. prijateljev. »V kolikor je potrebno, povabimo na razgovor poleg dijaka ali dijakinje, ki izvaja medvrstniško nasilje, tudi starše; v nujnih primerih se povežemo z zunanjimi institucijami,« pove svetovalna delavka Mateja Bračič. Na Srednji šoli Sevnica skozi celotno šolsko leto izvajajo preventivne delavnice, na uvodni roditeljski sestanek povabijo policista sevniške policijske postaje, da predstavi vrste medvrstniškega nasilja in kdaj se vključi policija ali katera druga institucija, primerna za obravnavo zaznanega nasilja.

POMOČ ZUNANJIH INSTITUCIJ

»Po protokolu je šola dolžna obvestiti policijo takrat, ko ima žrtev nasilja poškodbe, ko gre za spolno nasilje ali ko je bilo v incidentu uporabljeno orožje. V tem primeru ravnatelj informacijo o nasilju posreduje tudi centru za socialno delo, ki o vseh prijavljenih primerih medvrstniškega nasilja prejme tudi obvestilo policije. Včasih pridejo informacije neposredno od žrtve same, ko se po pomoč na našo službo obrnejo starši otroka, ki je žrtev medvrstniškega nasilja, ali pa za pomoč pokličejo policijo. Smo se pa že tudi srečali s primerom, ko se je na policijo obrnil otrok, ki je bil priča medvrstniškemu nasilju,« pove pomočnica direktorice CSD Posavje Marjetka Smolič, ki meni, da se mladi posledic svojih dejanj ne zavedajo. »To pomeni, da svojega dejanja ne prepoznavajo kot nasilnega; njihov izgovor je, da so se samo malo pohecali, sproščali in podobno,« pojasnjuje in nadaljuje, da je treba strokovno pomoč zagotoviti otroku, ki je utrpel nasilje – za otroka ali mladostnika, ki izvaja nasilje nad sovrstnikom, pa je pomembna vključitev v obravnavo pri kliničnem psihologu ali pedopsihiatru. »Velikokrat je treba vključiti v obravnavo tudi starše, saj ni nujno, da samo mladi ne vedo, kaj je prav in kaj ni,« še pojasni ter doda, da so v v času epidemije zaznali padec obravnav različnih oblik medvrstniškega nasilja, v zadnjem času pa je spet zaznati njegov porast. »Vedeti moramo, da se je okrepilo zavedanje o pomenu nasilja tako med otroki in mladostniki kot tudi starši. Menim, da smo kot družba postali na nasilje nasploh, tako tudi na medvrstniško nasilje, bolj pozorni in se hitreje odzovemo,« opisuje stanje in nadaljuje, da imajo ključno vlogo pri ozaveščanju nevladne organizacije, kot je npr. Tom telefon Zveze prijateljev mladine, NIJZ in drugi.

V pomoč mladim, ki potrebujejo nasvet ali pa so se znašli v stiski, je spletna svetovalnica To sem jaz na spletnem portalu #tosemjaz, kjer lahko poiščejo informacije o različnih temah, kot so spolnost, odnosi, duševno zdravje, medvrstniško nasilje in še mnogo več. Na vprašanja odgovarjajo izkušeni svetovalke in svetovalci.

Ena izmed pomembnih zunanjih institucij, ki pomaga tudi žrtvam medvrstniškega nasilja, je Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Posavje, kajti za otroka ali mladostnika, ki izvaja nasilje nad sovrstniki, je pomembna vključitev v obravnavo pri kliničnem psihologu ali pedopsihiatru, v Sevnici je pedopsihiatrinja Karmen Rečnik.

Zaključimo lahko, da sta duševno zdravje in preprečevanje medvrstniškega nasilja tesno povezana, pri čemer je ključno zgodnje prepoznavanje težav ter aktivno sodelovanje vseh vključenih – otrok in mladostnikov, staršev, šole, strokovnjakov in skupnosti. Preventiva je najbolj učinkovita pot do zmanjšanja nasilja, pomembno pa je tudi razumevanje vpliva digitalnega sveta na duševno zdravje.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 5. decembra 2024.

#povezujemoposavje