Časopis za pokrajino Posavje
24.01.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mladi računalničar Martin Božič je razvil računalniško orodje za vstavljanje vejic

Objavljeno: Nedelja, 09.01.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
Martin Božič (7)

Martin Božič na stopnišču pred domačo raško cerkvijo

Najbrž se vsi še iz osnovne šole spominjamo pravila »pred ki, ko, ker, da, če // vejica skače«, čeprav tudi to ne drži vedno. Na sploh je pravilno postavljanje vejic eno najkompleksnejših slovničnih vprašanj, s katerim ima težave večina govorcev slovenščine. Z njim se je ‘spopadel’ magistrski študent računalništva in informatike, 24-letni Martin Božič z Rake, ki je izdelal računalniško orodje za vstavljanje vejic v slovenskem jeziku.

Martin Božič, študent 2. letnika magistrskega študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko univerze v Ljubljani, si je pred začetkom izdelovanja diplomske naloge zaželel, da bi za temo naloge izbral nekaj s področja procesiranja naravnega jezika. »Trenutno je v svetu razvitih že veliko pomagal in orodij za procesiranje angleškega in drugih večjih jezikov. Za slovenski jezik je teh pomagal manj, zato sem vedel, da je to eno izmed področij, kjer bi lahko s svojo diplomsko nalogo nekaj prispeval. S to idejo sem pristopil do svojega mentorja prof. dr. Marka Robnika Šikonje, ki mi je po krajšem pogovoru predlagal ravno temo postavljanja vejic v slovenskem jeziku,« pojasnjuje. Ker je slovenščina glede vejic zelo zahteven jezik, se je izdelovanja diplomske naloge lotil brez kakršnih koli pričakovanj, na koncu pa se je uporaba enega izmed doučenih in izpopolnjenih jezikovnih modelov izkazala za zelo uspešno in to rešitev je tudi uporabil pri končni implementaciji.
Martin Božič (5)

 
Program ni grožnja lektorjem

 
Trenutna verzija orodja je prosto dostopna na spletu (https://orodja.cjvt.si/vejice/), zagotavlja pa 94-odstotno natančnost. Martin sicer pravi, da ga je medtem dodelal do 96-odstotne natančnosti in da ga najbrž lahko izpopolni še do 97-odstotne, več pa ne bo možno. »Pri ocenjevanju natančnosti je potrebno vzeti v zakup, da vejica v slovenskem jeziku ni vedno enostransko definirana. V nekaterih povedih obstaja več različnih rab vejice, ki so vse pravilne in se med seboj razlikujejo glede na to, kaj je imel avtor v mislih, ko je neko poved napisal. V teh primerih je skoraj nemogoče, da bi program vedel, kaj avtor misli, in lahko postavi vejico drugače, kot bi avtor želel. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj to orodje samo po sebi ni nadomestek za lektorje, ampak je kvečjemu pomagalo za tiste, ki preverjajo ali pišejo besedila. Naslednji razlog je dejstvo, da se tudi v testnih besedilih, ki so namenjena preverjanju natančnosti, včasih pojavijo napake in kar nekaj primerov je bilo takšnih, da je bila v testnem besedilu raba vejice napačna, program pa jo je postavil pravilno,« pojasni glede natančnosti orodja.
 
Kot je bilo že omenjeno, se lektorjem zaradi tega orodja ni treba bati za svoje službe, saj ni nadomestek zanje, ampak služi le kot pomagalo tako za pisce kot za lektorje besedil. »Prednost tovrstnih programov je velikokrat neutrudljivost računalnika, ki lahko naenkrat pregleda velike količine besedil, lektor pa se kasneje lahko osredotoči samo na mesta, kjer je na primer orodje spremenilo ali pa popravilo vejico. Orodje je tako namenjeno vsem ljudem, ki želijo preveriti pravilnost vejice v lastnih besedilih,« dodaja mladi računalničar. Po njegovem mnenju je na področju procesiranja jezika v slovenščini še veliko priložnosti. Na področju angleščine, denimo, je razvitih že kar nekaj tovrstnih pomagal in že iz tega lahko črpamo ideje. »Je pa slovenščina glede nekaterih stvari dosti bolj kompleksen jezik kot angleščina, zato je na tem področju še precej nerešenih izzivov. Eden izmed teh je prav gotovo pripomoček pri lektoriranju besedil, ki ne bi pregledal samo vejic, ampak bi znal v nekaterih povedih tudi spremeniti ali predlagati vrstni red besed, popraviti druge pravopisne napake in morda predlagati nove, ustrezne besede,« pravi sogovornik, ki še nima povsem jasnih načrtov za svojo prihodnost, vsekakor pa se bo še naprej ukvarjal z različnimi področji umetne inteligence in programiranjem nasploh. Trenutno denimo na fakulteti sodeluje pri projektih v zvezi z računalniškim vidom, strojnim učenjem robotov, postavljanjem spletnih platform ipd. Sam sicer pravi, da si z vejico ni ravno na 'ti': »Velikokrat se pošalim, da nisem nikoli blestel na področju postavljanja vejic. Program uporabljam tudi sam, ko moram napisati kakšen daljši sestavek ali pa besedilo.« Ob tem dodaja še, da se je ob uporabi programa precej naučil oz. dobil občutek glede pravilne uporabe vejice.
 
Tudi aktiven glasbenik
 
Med študijem večino dni preživi v študentskem domu v Ljubljani, med vikendi pa se redno in rad vrača na domačo na Rako. »Če je le možnost, se udeležim vaj simfoničnega in pihalnega orkestra Krško, kjer igram tubo. Sem tudi eden izmed organistov v domači fari na Raki. Ob nedeljah in večjih cerkvenih praznikih rad sedem za orgle in spremljam pevce pri maši,« razkriva še svoje udejstvovanje na področju glasbe. V otroških letih je začel z učenjem klavirja, nadaljeval z baritonom in nato presedlal na tubo. Ker ga je od nekdaj privlačil zvok orgel, se je lotil še učenja tega, sicer največjega glasbila. Zdaj se izpopolnjuje na orglarski šoli v Ljubljani, namenjeni zlasti izobraževanju cerkvenih organistov. Trudi se, da s pomočjo vseh naštetih aktivnosti vzdržuje veliko dobrih stikov z ljudmi v domačem kraju, tako da mu, če bo le imel možnost opravljati delo, ki ga veseli, po končanem študiju ne bi bilo težko ostati v tem okolju.
 
Peter Pavlovič

##povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»