Časopis za pokrajino Posavje
9.08.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ne odrekajmo se možnostim za iskreno domoljubje

Objavljeno: Sobota, 25.06.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
slovenska zastava (1)

Foto: arhiv PO

Potem ko je lani dan državnosti s svojo polno obletnico zasedel več družbenega in medijskega prostora, je letos zdrsnil malo bolj v ozadje. Ozadje pa nikakor ni primerno mesto za praznik, ki pomeni uresničitev večstoletnih želja in prizadevanj naroda za lastno državo.

Če se je pri generacijah, ki so tvorno gradile osamosvojitev, predvidevalo, da je identiteta slovenstva samoumevna, pa je pri generacijah, rojenih po osamosvojitvi, percepcija precej drugačna in kot takšno tudi poistovetenje z narodno identiteto velik izziv.

Ni le junij čas za domovino

Velikokrat se toži tudi nad datumom kot ponesrečenim zaradi začetka šolskih počitnic, a tudi poletni datumi za obujanje narodotvornih občutkov in državljanske samozavesti ne bi smeli biti nikakršna ovira. Nekaj evropskih narodov, ki prav tako v prvih poletnih mesecih praznujejo svoje velike državotvorne dneve, kot so Italijani (2. junija), Švedi (6. junija), Portugalci (10. junija), Luksemburžani (23. junija), Francozi (14. julija), Belgijci (21. julija), se že pregovorno zaveda, da kljub tradiciji identiteta naroda ni nekaj, kar se veže na določen datum ali praznik, temveč dragocena vrednota, ki jo je treba načrtno gojiti in krepiti od malih nog.

Predpostavke, da je junij problematičen glede obeleževanja v šolah, so se lotili tudi avtorji priročnika za učitelje osnovnih šol z naslovom Zakaj in kako praznovati v šoli: »To je prav gotovo eden najpomembnejših slovenskih državnih praznikov, če ne najpomembnejši, a njegov datum sovpada s koncem šolskega leta in s tem je na mestu strah, da prazniku ne bi namenili primerne pozornosti. Večletne izkušnje namreč kažejo, da je osip učencev pred koncem šolskega leta večji kot med letom in njihova motivacija za delo je manjša. Na praznik se je zato treba začeti pripravljati že prej, nato pa izkoristiti zadnje dni, ko so ocene že zaključene, in iz učencev izvabiti njihovo ustvarjalnost in raziskovalno žilico« (Šenica Pavletič in drugi 2014, 30).

Pouk naj bi bil po mnenju avtorjev omenjenega priročnika prežet s prepletom narodotvornih elementov oziroma vsaj državnih simbolov, torej naše himne, zastave in grba, kar tudi v tujini ni prepuščeno le učiteljem slovenskega jezika, na katere je mnogo let pri nas padal levji delež uradne domovinske vzgoje. Identiteta ni stvar dedovanja, ampak izbire. Najsibo junij ali december, aktivno državljanstvo nudi obilo možnosti za gradnjo identitete v vseh mesecih in najrazličnejših priložnostih, za kar je nazoren zgled navsezadnje tudi nekdanja skupna država, katere množičnih in manjših proslav in dogodkov tako v šolah kot izven nje se še mnogi spominjamo.

Dan, ki nudi priložnosti za razmislek

Slovenski jezik in zgodovina nudita velik izbor izjemnih literarnih del in dogodkovnih priložnosti za pogovor o tem, kaj pomeni lastna država, kaj lasten jezik, kaj biti Slovenec in zakaj so posebna zgodovinska vozlišča skupnostnih naporov, kot sta bila tudi plebiscit ali osamosvojitvena vojna, tako pomembni mejniki na poti nekega naroda.

Pri prelaganju državljanske vzgoje in ozaveščanja odnosa do lastne države le na uradne institucije in šole se žal odrekamo lastnim možnostim za iskreno domoljubje, predvsem pa odgovornostim, da bi naši potomci prepoznali ta kos sveta kot svoj in da bi nekoč polni vizij, a tudi občutka za prehojeno pot, soustvarjali našo državo.

Temu so namenjene že tradicionalne strani ob dnevu državnosti v Posavskem obzorniku, časopisu, ki se dobro zaveda svoje odgovornosti pri grajenju domovinske zavesti. Drži, ob vsaki izmed 26 edicij v letu je pred vami časopis, v katerem veliko pozornost namenjamo širjenju pravilnega izražanja v slovenskem jeziku in temeljitem obveščanju o dogodkih, ki krepijo naše sobivanje. A dan državnosti je skupen trenutek, ko moramo dati še aktivnejši opomnik različnim generacijam, da samostojnost in enotnost nista samoumevni, temveč priborjeni dejstvi. Dejstvi, ki lahko v toku časa zdrsneta pod vprašaj, če vsi deležniki ne prepoznamo svoje vloge v tem kompleksnem, a lahko tudi zelo lepem in ustvarjalnem procesu – spoštljivem odnosu do našega skupnega prostora in naroda, ki vsakodnevno, z majhnimi in velikimi dejanji, gradi lastno državo.

Maruša Mavsar

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»