Časopis za pokrajino Posavje
21.06.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Okrasna drevesca iz gozdov, ki nam popestrijo praznike

Objavljeno: Ponedeljek, 17.12.2018    Rubrika: NOVICE Sporočilo
Tržnica Videm-Miklavžev sejem (37)
Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in med prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018.

Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.

Okrasna drevesca so po zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bore. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25)  dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda Zavod.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije.  Gozdarji bomo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

Na trgu je velika ponudba okrasnih drevesc negozdnih drevesnih vrst, npr. kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Iz vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po sedaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji.

Zato v Zavodu za gozdove Slovenije spodbujamo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno pada. Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc letno izdamo približno 27.000 nalepk, še pred petimi leti pa je bila ta številka za 1/3 višja.

Da bomo čim dalj uživali v zelenem okrasju domačih drevesc, jih postavimo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo. Po gozdnih robovih v bližini naselij zadnja leta opažamo vedno več odvrženih novoletnih jelk. Zato prosimo, da, ko bodo drevesca odslužila svojemu namenu, le ta razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurite v pečeh.

Želimo vam prijetne praznike z naravnim zelenjem v vašem domu.
 
Vir: Zavod za gozdove Slovenije
 
« Nazaj na seznam
»