Časopis za pokrajino Posavje
14.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Okrogla miza o pokrajinah: nova razdelitev Posavje uvršča v Zasavsko-posavsko pokrajino

Objavljeno: Torek, 15.10.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
rra_posavje_okrogla_miza_o_pokrajinah (15)

Okrogle mize so se udeležili predstavniki posavske politike pa tudi zainteresirana širša javnost.

Prejšnji petek sta v dvorani Hotela Kunst v Leskovcu pri Krškem Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje in evropski poslanec Franc Bogovič organizirala okroglo mizo »Pogled Posavja v predlogu nove pokrajinske zakonodaje«, katere namen je bil seznanitev širše javnosti s predlogi nove pokrajinske zakonodaje in podanimi stališči regije Posavje kot del novega oblikovanja pokrajin.

Kot je znano, je bilo v avgusta predstavljenem predlogu nove pokrajinske zakonodaje Posavje vključeno v veliko Dolenjsko pokrajino s sedežem v Novem mestu, v kateri bi bilo združenih kar 32 občin s skoraj 300 tisoč prebivalci. Kot je uvodoma dejala mag. Nataša Šerbec iz RRA Posavje, je stroka meje pokrajin oblikovala na podlagi študije o funkcionalnih regijah, ki upošteva delovno mobilnost, stalno poselitev, stike v družbenem okolju, tokove blaga in denarja. Na podlagi navezav občin na mestne občine je potekala tudi prva razvrstitev občin v pokrajine. »Vendar ima Posavje močnejše stike v svoji regiji, več razvojnih projektov, delovne migracije so intenzivnejše kot z osrednjo Slovenijo. Če je namen oblikovanja pokrajin zagotavljanje enakomernega razvoja znotraj pokrajine, so bile meje pokrajin oblikovane tako, da urbano prebivalstvo mestnih občin številčno ne bi prevladovalo nad prebivalstvom suburbanih in ruralnih občin. Po tej predpostavki je Posavje prikrajšano za enakomeren razvoj znotraj svojega funkcionalnega območja. Strokovni cilj uvedbe pokrajin je zagotovitev enakomernega policentričnega razvoja Slovenije, ki bo zagotavljal ustvarjanje delovnih mest v lokalnih okoljih. S priključitvijo drugim območjem ne želimo, da bi bile Posavju odvzete številne razvojne priložnosti,« je poudarila Šerbčeva.

Po pozdravnih nagovorih direktorja RRA Posavje Martina Brataniča, predsednika Sveta regije Posavje in predsednika Razvojnega sveta regije Posavje Ladka Petretiča, ki je omenil, da je Svet regije na svoji zadnji seji sprejel tri sklepe in zavzel jasno stališče, da enotno zagovarja samostojno pokrajino Posavje, saj meni, da je regija Posavje v svoji funkcionalnosti, skupnem delovanju in zaupanju dovolj kompetentna, da se jo obravnava enakopravno v primerjavi z drugimi oblikovanimi območji, ter evropskega poslanca Franca Bogoviča je osnutek pokrajinske zakonodaje predstavil eden njenih avtorjev prof. dr. Boštjan Brezovnik z mariborske univerze.

Brezovnik: Ključen problem Posavja kot pokrajine je premajhno število občin in prebivalcev

rra_posavje_okrogla_miza_o_pokrajinah (22)

Prof. dr. Boštjan Brezovnik

Slednji je najprej opisal zgodovino pripravljanja pokrajinske zakonodaje, ki vsebuje nekaj padlih poskusov ustanavljanja pokrajin. Razložil je, da je stroka v obdobju 2015–2018 določila 18 funkcionalnih regij Slovenije, kjer so izpostavljena urbana središča nacionalnega pomena, teh je 15, poleg tega so še tri urbana središča mednarodnega pomena (Ljubljana, Maribor in Koper). Upoštevajoč število funkcionalnih regij, je bilo treba pripraviti teritorialno členitev, v kateri bi bilo Posavje vključeno v veliko Dolenjsko pokrajino s sedežem v Novem mestu. Brezovnik je pripomnil, da je bistvena pomanjkljivost tega koncepta ustanovitev Osrednjeslovenske pokrajine, obenem se poraja vprašanje Posavja, Zasavja, Koroške s Šaleško dolino, Podravja itd. Na prvoten predlog razdelitve pokrajin so se odzvali iz različnih regij, eden od štirih resnih predlogov je bil tudi predlog za ustanovitev samostojne pokrajine Posavje. »Ključen problem Posavja kot samostojne pokrajine je v tem, da je v njem združenih le šest občin z nekaj več kot 60 tisoč prebivalci. Če bi sledili tovrstnemu konceptu, nastopi tudi problem ustanovitve Koroške s 70 tisoč prebivalci, Notranjske s 53 tisoč prebivalci, Zasavja z nekaj manj kot 60 tisoč prebivalci. Tako bi prišlo do velikih razlik med Osrednjeslovensko in Posavsko pokrajino. Poleg tega bi se Slovenija razdelila na 15 ali 16 pokrajin, pri čemer menim, da bi s tem ponovili napako iz leta 1998 s teritorialnimi členitvami na premajhne občine,« je menil Brezovnik in v nadaljevanju predstavil nov predlog pokrajinske zakonodaje, ki ga je po preučitvah vseh predlogov izdelala strokovna skupina in ki bo uradno predstavljen ta četrtek.

Nov koncept: med desetimi homogenimi pokrajinami tudi Zasavsko-posavska

rra_posavje_okrogla_miza_o_pokrajinah (23)

Nov koncept razdelitve pokrajin bo uradno predstavljen v četrtek v Ljubljani.

Kot je dejal, je v novem konceptu predlagana ustanovitev desetih homogenih pokrajin, kar pomeni, da bi se, upoštevajoč poseben status Ljubljane in Maribora, zagotovile členitve na deset pokrajin plus dve mesti, kjer bi območja imela med 100 in 300 tisoč prebivalci. Na ta način bi lahko na pokrajine prenesli istovrstne naloge in pristojnosti ter bi lahko zagotovili enakomeren in učinkovit sistem financiranja pokrajin, je poudaril in dodal, da nov predlog zajema ustanovitev skupne Zasavsko-posavske pokrajine, ki bi zajemala območje desetih občin s 134 tisoč prebivalci. »Na ta način bi lahko zagotovili zadosten sistem financiranja ter bi se tako za Zasavje kot Posavje, ki imata dve urbani središči nacionalnega pomena (Krško in Trbovlje), lahko zagotovil učinkovit razvoj,« je povedal Brezovnik. »Ali je povezava med Zasavjem in Posavjem ustrezna oz. primerna, težko ocenim. Vsekakor je s tem priložnost, da se urbana središča začnejo razvijati, s čimer bi bilo več delovnih mest in bi ljudje ostajali v teh okoljih,« je pojasnil in še dodal, da je ustanovitev pokrajin pomembna, saj bi s tem zamejili centralizacijo: »Naše študije kažejo, da bi v Ljubljani, če pokrajin ne bi ustanovili, v naslednjih desetih letih število delovnih mest prekoračilo število prebivalcev oz. v prestolnico bi se na delo vozilo še 50 ali 60 tisoč prebivalcev več. Ta trend je treba ustaviti, saj je treba zagotoviti policentrični razvoj, da bodo prebivalci ostajali v svojih lokalnih okoljih, da dnevne migracije ne bodo šle na škodo družinskega življenja in da se območja Slovenije ne bi praznila.« Brezovnik je še navedel, da se bo z uvedbo pokrajin, če bo seveda politika s tem soglašala, začela popolna reorganizacija države, zato bo proces nove državne ureditve po ustanovitvi pokrajin dolgotrajen, običajno znotraj držav članic EU traja sedem do deset let. Po njegovih besedah bo treba popolnoma spremeniti 20 upravnih sistemov, »ki so se v teh letih teritorialno razvijali popolnoma drugače. Ti sistemi niso homogeni, ne sodelujejo učinkovito ter ne izvršujejo vseh pristojnosti in nalog, da bi dosegali čim boljšo stopnjo racionalizacije.«

Ocvirk: Zgodovinsko gledano je pokrajina Posavje potrebna

rra_posavje_okrogla_miza_o_pokrajinah (24)

Državni svetnik in župan občine Sevnica Srečko Ocvirk

Svoj pogled na osnutek pokrajinske zakonodaje je v nadaljevanju predstavil državni svetnik in župan občine Sevnica Srečko Ocvirk, ki je izpostavil, da se je Slovenija v zadnjem desetletju bistveno bolj centralizirala. »Zaradi centralizacije smo se močno naslonili na razvojne regije, v Posavju še posebej, kajti gre za zelo dobro sodelovanje in povezanost šestih občin,« je dejal in povedal svoje stališče glede morebitne pokrajine Posavje: »Glede na zgodovinsko izkušnjo zadnjih več kot 20 let sem mnenja, da je pokrajina Posavje potrebna, vendar je pri tem treba priti do usklajenih stališč.« Najslabše bo, je dodal, če ne bo primerne večine v parlamentu, saj potem proces ustanavljanja pokrajin ne bo stekel. »Najslabše je, da nimamo pokrajin in da se nam danes dogaja centralizacija. Procesu ustanavljanja pokrajin želim predvsem strpnost, drugače bomo leta 2030 ugotavljali, da imamo eno veliko središče, vsa ostala Slovenija pa ima razvojne težave,« je sklenil.

»Ključno je, da Posavje aktivno pove svoje stališče v tem zahtevnem procesu nove pokrajinske zakonodaje. Prav je, da se priložnost, ki je bila zamujena že leta 2008, končno uresniči in pridemo do pokrajin,« je poudaril evroposlanec Franc Bogovič, ki je spregovoril tudi o policentričnem razvoju Slovenije v povezavi z EU-konceptom Pametnih vasi. Opozoril je, da se mora ustaviti stihijska razgradnja upravnih sistemov, poleg tega bomo morali pri nas dobro razmisliti, kako bomo v naslednjem desetletju črpali evropska sredstva. »Če se bo zgodilo to, kar se je v obdobju 2014–2020, lahko kar pozabimo na enakomeren razvoj Slovenije,« je dejal ob dejstvu, da je Slovenija v tej finančni perspektivi počrpala samo 24 % evropskih sredstev, in dodal, da bo ključno, da si bomo znali izboriti evropski denar v naslednji finančni perspektivi.

Župani proti izraziti centralizaciji, o Zasavsko-posavski pokrajini pa si niso povsem enotni

rra_posavje_okrogla_miza_o_pokrajinah (27)

V razpravi je sodeloval tudi župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak.

V razpravi, ki je sledila po vseh predstavitvah, je brežiški župan Ivan Molan dejal, da »če ne bomo sprožili decentralizacije, nismo naredili ničesar. Ključen problem centralizacije je, da se veliko preveč ljudi vozi v Ljubljano, kjer se obrača kapital in se ustvarjajo službe.« Po njegovih besedah ima regija Posavje institucije, ki so že marsikaj naredile in dosegle, zato zna biti neka umetna prestavitev Posavja velik problem. »Posavje z Zasavjem praktično ni povezano, zato ne vidim razloga, da bi morali biti obe regiji povezani v pokrajino,« je menil in dodal, da ustanavljanje pokrajin po principu mestnih občin ne bo privedlo do decentralizacije. »Narediti je treba vse, da preprečimo trenutno centralizacijo, da bodo tudi kraji ob meji deležni enakega razvoja kot središče države.« Njegov bistriški kolega Franjo Debelak se strinja, da je treba Slovenijo decentralizirati. Poudaril je, da so majhne občine, kot je Bistrica ob Sotli, edino orodje za razvoj podeželja. »Bistrica ob Sotli je kot tenis žogica, ki jo vsi nažigajo sem in tja, enkrat smo tu, drugič tam. Najboljša varianta za nas je bila vključitev v RRA Posavje, župani posavskih občin se znamo pogovoriti in tudi zaradi tega smo kot občina prišli z 206. mesta ob ustanovitvi občine na 130. mesto glede na razvoj,« je izpostavil in nadaljeval, da bi bila prava rešitev, da bi šlo iz Ljubljane ne štiri tisoč, ampak 40 tisoč uradnikov. Izrazil je bojazen, da se bodo ustanovile kadrovsko šibke pokrajine, poleg tega mora biti po njegovem postopek oživitve pokrajin hiter, ne pa da traja deset let.

Za krškega župana mag. Mirana Stanka je nova delitev, ki predvideva Zasavsko-posavsko pokrajino, bistveno bolj sprejemljiva za vseh šest občin. Ne vidi razloga, da z Zasavjem ne bi mogli sodelovati. Po njegovem bo problem popolnoma preobrniti proces centralizacije. »Vemo, da je ustanavljanje pokrajin zapleten proces, pred nami je še dolga pot in se bomo še večkrat skupaj usedli in pogovarjali o tem. Upam pa, da ne bo ta dialog delegiran iz centra države, ker potem lahko pozabimo na decentralizacijo,« je dodal. Radeški župan Tomaž Režun je poudaril, da bi država lahko že danes ustavila proces centralizacije, pa ga ni. »Posavje kot regija deluje, zato poskušajte razmišljati, da bi tudi pokrajina Posavje delovala,« je dejal in dodal, da se strinja z bistriškim županom, naj pride 40 tisoč uslužbencev iz Ljubljane delat za občanke in občane ostalih slovenskih regij. Oglasil se je še mag. Andrej Vizjak, ki je izpostavil, da je decentralizacija potrebna, vendar bolj kot v birokratskem v vsebinskem smislu. Po njegovem je ključna politična volja, ki pa je v primeru ustavitve procesa centralizacije ni. »Zanima me, kje bo v Zasavsko-posavski pokrajini regionalna bolnišnica? V Brežicah ali Trbovljah?« je med drugim vprašal in na koncu še dodal: »Ni problem vsebina, problem je v glavah in v birokratih v Ljubljani, ki odločajo o naših krajih, ne pa mi tukaj.«

Če bi imela regija Posavje mestno občino, bi bilo drugače

Šerbčeva je potegnila črto pod okroglo mizo: »Za zaključek lahko povemo, da nismo proti procesu nastajanja pokrajin. Predlog, da bi šlo Posavje skupaj z Zasavjem, bomo v regiji še strokovno predebatirali. Ne smemo pozabiti, da smo v Posavju toliko samostojni, da imamo somestje. Velika razlika s preostalimi območji je, da imajo vsa mestne občine, in na to se velikokrat pozablja. Če bi imela regija Posavje mestno občino, bi bilo drugače. Pomembna je geostrateška lega, upoštevati je treba tudi indeks razvojne ogroženosti, saj so nekatere regije razvojno podhranjene in bodo tudi v novi pokrajinski zakonodaji težko konkurenčne. Predvsem je treba pri prenosu pristojnosti na pokrajino razmišljati, da lahko pokrajina vlaga tudi v gospodarski razvoj, drugače ne bo delovnih mest in posledično tudi prebivalstva.«

R. R.
« Nazaj na seznam
»