Časopis za pokrajino Posavje
16.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Okrogla miza o vinskem turizmu: treba je izdelati strategijo in se začeti bolj povezovati

Objavljeno: Sreda, 04.09.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
teden_okusov_posavja_okroga_miza_o_vinskem_turizmu36

Sodelujoči na okrogli mizi: (z leve) Lojze Kerin, Rok Petančič, ministrica dr. Aleksandra Pivec, moderator Drago Bulc, prof. dr. Aleš Gačnik, Jean Michel Morel in Jernej Žaren

V torek se je v Vinski kleti Žaren v Nemški vasi odvila okrogla miza na temo vinskega turizma, kar je bil eden od dogodkov v tednu okusov Posavja, ki ga organizira CPT Krško v sodelovanju z Občino Krško. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.

Direktorica CPT Krško Kristina Ogorevc Račič je uvodoma poudarila, da si želijo, da bi imeli vinarji, kmetije in gostinci najboljše pogoje za razvoj ter bi bili deležni spodbude na področju znanja, promocije, zakonodaje in sredstev, ravno v ta namen so organizirali tudi okroglo mizo. Krški župan mag. Miran Stanko je v pozdravnem nagovoru izpostavil dobre pogoje za ukvarjanje s kmetijstvom, vinogradništvom in sadjarstvom v občini in regiji. Ministrica dr. Aleksandra Pivec, katere življenjska zgodba je tesno povezana s področjem vinogradništva oz. vinarstva, je povedala, da ima Slovenija več kot dovolj odličnih vinarjev, a tisto, kar manjka, je nacionalni strateški pristop, predvsem na področju vinskega turizma. Po njenih besedah se slovensko kmetijstvo trenutno nahaja v izjemno zahtevnem obdobju, saj se lotevajo nove strategije razvoja slovenskega kmetijstva in v tem kontekstu tudi vinogradništva. Najprej se želijo na ministrstvu organizirati v skupinski strateški pristop in pripraviti strategijo nadaljnjega razvoja vinogradniškega sektorja. »Prepričana sem, da strategijo potrebujemo, prav tako skupen pristop vseh deležnikov na področju vinarstva ter nov razvojni model, skupaj z vlaganji v razvoj in promocijo, nikakor ne brez cilja,« je dejala. Na ministrstvu so razpisali poziv za oblikovanje sveta za vinogradništvo in dobili veliko število predlogov. V kratkem bodo oblikovali tudi skupino, ki se bo lotila priprave strategije. Le-ta mora nastati pred novo finančno perspektivo, ki se začne leta 2021.

Odlične vinarske zgodbe, a tudi veliko problemov

teden_okusov_posavja_okroga_miza_o_vinskem_turizmu29

Okrogla miza je bila zelo dobro obiskana.

Vinarskemu delu, v navezavi s področjem turizma, po besedah ministrice manjka en dober strateški pristop. Imamo odlične vinarske zgodbe, a imamo velik problem pri spremembi našega razmišljanja. »Časi avtobusnega turizma so mimo, danes je čas za butični turizem,« je dejala. Kot drugo težavo je omenila sodelovanje in povezovanje. »Vsi se strinjamo, da se je treba povezovati znotraj panoge, sektorja, med različnimi vinarji, deležniki v lokalnem okolju in vse do državnega nivoja. Ko je treba to pokazati v praksi, pa imamo milijon in en razlog, zakaj to ne gre. Imamo tudi preveč zakomplicirano, omejujočo zakonodajo na področju dopolnilnih dejavnosti, izdajanja dovoljenj itd. /.../ Sicer znamo navesti odlične ukrepe na papirju, ki pa niso pisani na kožo situaciji na terenu in deležnikom,« je priznala. Njena želja je, da se k pripravi strategije razvoja in promocije vinskega turizma pristopi nemudoma, v nasprotnem primeru se boji, da se bodo čez pet let ponovno srečali in govorili o istih problemih. »Začrtali si bomo cilje in tudi povedali, kaj za doseganje teh ciljev potrebujemo. Če bomo zmožni iti čez ključne spremembe, tako na področju birokracije, zakonodaje kot tudi ureditve evidenc, in si zastaviti ambiciozne cilje, sem prepričana, da bomo kreirali uspešno kmetijsko politiko in na koncu finančne perspektive lahko rekli, da smo naredili korak naprej,« je še povedala.

Ministrica je tudi omenila, da prihajajo pobude za obnovitev vinskih turističnih cest oz. za dodajanje novega koncepta, razvojnega zagona inovativnih turističnih produktov, ki bi jih vezali na zgodbe vinskih cest. »Za nas se zdi to izjemno pomembno strateško področje, ki ga moramo v prihodnje podpirati z ukrepi, kot je povezovanje osnovne pridelave, v tem primeru grozdja in vina, s turističnimi produkti. V tem kontekstu velja te zgodbe obravnavati tudi v smislu vinskih cest, bo pa potrebnega veliko več dela na povezovanju, ustvarjanju zgodb z večjo dodano vrednostjo, torej staviti na inovativnost in večji podjetniški pristop kmetovalcev ter povezovanje s tistimi, ki se ukvarjajo s turizmom,« je pojasnila. Leta 2021 bo naša država evropska gastronomska regija, na kar se na ministrstvu že pripravljajo, je še pojasnila. Vzpostavili so medresorsko delovno skupino, sestavljeno iz vseh predstavnikov institucij, ki se kakor koli dotikajo tematike kmetijstva in turizma ter povezovalnih delov med njima. »Verjamem, da smo zmožni pripraviti dober koncept, povezave med področjem kmetijstva in turizma, predvsem pa da bomo znali to priložnost izkoristiti za svoje nadaljnje zgodbe za dolgoročni uspeh. Slovenija ima odlične pogoje za razvoj butične pridelave hrane, butičnih vin, butičnih kmetijskih pridelkov, zelo pa nam zmanjka takrat, ko jih je treba navezati na dobre kulinarične, gastronomske zgodbe in jih prodati kot turistične produkte z visoko dodano vrednostjo. Na tem smo začeli delati že v letošnjem letu in verjamem, da bomo do leta 2021 vzpostavili dobre povezave in potem to leto maksimalno izkoristili, da Slovenijo postavimo na visoko pozicijo pomembnih in uspešnih gastronomskih regij ter da nam uspe v nadaljevanju to mesto tudi zadržati,« je še dejala.

Pri Žarnovih in Kerinovih že ustvarjajo turistično zgodbo

teden_okusov_posavja_okroga_miza_o_vinskem_turizmu12

Družina Žaren z ministrico

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Drago Bulc, so sodelovali še gostitelj dogodka Jernej Žaren, Lojze Kerin (Hiša frankinje Kerin), vodja projekta Modra frankinja Rok Petančič, prof. dr. Aleš Gačnik z Univerze na Primorskem in Jean Michel Morel z Domačije Kabaj Morel. Žaren in Kerin sta predstavila vsak svojo uspešno družinsko zgodbo, ki se ni zgodila čez noč, ampak je plod večletnega trdega dela. Jernej Žaren je kmetijo usmeril predvsem v pridelavo cvička, ki je postal njihov zaščitni znak, predstavljajo se tudi z novo blagovno znamko Albiana, ki vključuje deset vrhunskih sortnih vin. Poleg pridelave vina na kar 20 hektarjih vinogradniških površin, kar ni mačji kašelj, so se odločili, da bodo svojo ponudbo obogatili še z degustacijsko sobo in prenočišči. »To smo storili zaradi želje po boljšem, k temu nas je na žalost vodila tudi situacija glede našega glavnega vina, ki je bila že veliko boljša. Naša regija je malenkost zaspala predvsem pri starih vinih, to nas je tudi gnalo k naši novi pridobitvi,« je pojasnil in dodal, da kar se je zgodilo z Albiano, ni od včeraj, ampak se je pripravljalo pet, celo deset let. Zelo dobro so sprejeti na vinskem trgu, kar je dobro zanje pa tudi za regijo: »Kot regija moramo držati skupaj, ne smemo kopirati drugih slogov, ampak izključno ustvarjati svojega.«

V Hiši frankinje Kerin v Straži pri Krškem, kot pravi Lojze Kerin, lahko gost poskusi osem različnih vin avtohtone sorte modre frankinje, kar ni možno nikjer drugje v Sloveniji. Dodal je, da je v njihovi družini vseskozi prisotno lastno povezovanje, odprtost z drugimi ljudmi, saj je vedno stremel k temu, da bi v klet pripeljal nekoga, ki bi mu ponudil pravo doživetje. »Našo klet smo uredili na turizmu prijazen način. Gostu se trudimo ponuditi veliko večje doživetje, kot je samo pokušanje vin,« je opisal. Marsikateri od gostov se vrača in je postal tudi njihov kupec. Preko degustacij, dogodkov, doživetij so pridobili stranke, ki kupujejo vina v vrednosti 10 evrov in ne zgolj 1,5 evra, je navedel in še omenil, da imajo namen še dokončati turistično naravnano investicijo, ki bo vključevala tudi nekaj prenočišč, »predvsem pa bo to prostor, kjer bomo lahko delali dobre vinske dogodke z gostinci in ostalimi«. Kerin je poudaril, da je zelo pomembno imeti dober ambient, vsebino in srce: »Če bomo vsi deležniki te regije čutili, da želimo nekaj narediti, bomo to tudi naredili.« Omenil je sicer, da pogreša večje sodelovanje lokalne skupnosti, ki se po njegovem preveč osredotoča na cilje posameznikov.

Kaj sploh je vinski turizem?

teden_okusov_posavja_okroga_miza_o_vinskem_turizmu61

Druženje in pogostitev po uradnem delu

Prof. dr. Aleš Gačnik je med drugim dejal, da če si dober vinar, še ne pomeni, da boš tudi uspešen na področju vinskega turizma. Po njegovih besedah si pod pojmom vinski turizem predstavljamo tematska potovanja, ki so povezana z obiskovanjem vinorodnih dežel, destinacij, krajin pa tudi vinogradov, vinskih kleti, pri čemer vinski turizem ni samo domena majhnih vinarjev, temveč tudi velikih. Pomemben segment vinskega turizma predstavljajo vinske prireditve in festivali, mimogrede, v Sloveniji je več kot 500 prireditev, povezanih z vinom. Najdlje na področju vinskega turizma so prišli v Goriških Brdih in Vipavski dolini. »Pozna se večdesetleten manko nacionalne politike na področju strateškega razvoja vinskega turizma na Slovenskem. To kaže tudi podatek, da od 20 vinsko-turističnih cest v Sloveniji deluje samo pet. Kar se na tem področju dogaja danes, je stihijski, nekontroliran razvoj, vezan na strateško delovanje več sektorjev, seveda tudi kmetijstva in turizma,« je opisal in dodal, da večina pobud za razvoj vinskega turizma prihaja iz t. i. novega vinskega sveta (Kalifornija, Kitajska, Južna Afrika). Temeljna razlika med novim in starim vinskim svetom (Evropa) je ta, da je vinski turizem sestavni del vinske industrije. Če en vinar odpre vinsko klet, je samoumevno, da se tudi ukvarja z vinskim turizmom, je še omenil.

Vizija o modri frankinji

Rok Petančič iz KŠTM Sevnica je dejal, da so si že od vsega začetka, ko so odprli vinoteko na gradu Sevnica in začeli s festivalom modre frankinje, postavili jasno vizijo, da modra frankinja postane prepoznaven vinski produkt Posavja. Brez prave nacionalne strategije bo to težje izvedljivo. »Naša ambicija je ustvariti turistični produkt, s katerim bomo ljudi privabili v naše kraje in iz katerih bodo zadovoljni odhajali s svojimi občutji, vtisi, doživetji,« je poudaril in dodal, da ocenjuje, da je ravno zdaj prava kritična masa vinarjev in ostale javnosti, ki to podpira, pri vsem tem pa ne gre pozabiti na povezovanje vseh deležnikov.

Treba je poiskati tujega stratega

Jean Michel Morel je razložil, zakaj tak uspeh Goriških Brd: »To je vse zaradi domačih gostov in ne tujcev.« Dodal je, da je treba enkrat za vselej končati ljubosumje in rivalstvo ter stopiti skupaj, se povezati, le tako bo prišel uspeh. »Če hočemo uspeti, moramo poiskati stratega v svetu, na žalost je tako. Povedal nam bo, kjer so smernice,« je dejal in dodal, da ko gre za turizem, cena nima take veljave, kot jo ima ponudba: »Gostu je treba pokazati domačnost, da se ne počuti kot tujec, in se bo zagotovo vrnil.«

R. R.
« Nazaj na seznam