PGD Brežice obeležilo 140-letnico delovanja

Prostovoljno gasilsko društvo Brežice je 18. junija s slavnostno prireditvijo na brežiškem grajskem dvorišču proslavilo 140-letnico delovanja. Gre za najstarejše gasilsko društvo v sestavi Gasilske zveze Brežice in eno operativno najmočnejših društev.

Uvodni nagovor je imela predsednica PGD Brežice Nevenka Simon, ki je med drugim povedala, da gre zasluga za ustanovitev društva pomembnim in naprednim meščanom Brežic, ki so začutili potrebo po takšni organiziranosti požarne obrambe. »Za Brežice je bilo leto 1872 zelo pomembno, ne le zato, ker so ljudje začutili plemenito in humano dejavnost tega društva, pripravljenega požrtvovalno pomagati ljudem v stiskah, ob požarih, poplavah in drugih nesrečah, temveč tudi zato, ker je društvo postalo povezovalni dejavnik tako na kulturnem kot tudi političnem področju,« je opisala in dodala, da gasilstvo ni služba, ampak veliko več, je način življenja. Povedala je še: »Kljub današnjemu načinu življenja in miselnosti ljudi so člani PGD Brežice še vedno zavezani prostovoljstvu, v okviru katerega opravljajo precejšnje število ur v dobrobit lokalne skupnosti tako pri pomoči in reševanju kakor tudi pri preventivi, izobraževanju in osveščanju naših najmlajših. In tako je to že celih 140 let.«

Najprej požarna straža, nato požarna bramba

In kako se je vse skupaj začelo? Mesto Brežice je davnega leta 1870 prizadel hud požar, ki je meščanom povzročil veliko škodo. Na ukaz takratnega deželnega glavarja grofa Attemsa so na magistratu po požaru takoj vpeljali gasilsko službo. To je bila požarna straža, ki je premogla tudi že prve pripomočke za gašenje: ročno brizgalno – snemalko, nekaj cevi, požarne kavlje in vedra. Straža je imela tudi stalno dežurno službo, ki je na nočnem obhodu po mestu pozivala gospodinje, naj bodo previdne in naj pazijo, da jim ogenj ne uide iz kurišča. Požarna straža je delovala 12 let, do leta 1882. Ker je bila tako oblikovana straža povezana z velikimi stroški, je nastala pobuda za ustanovitev prostovoljne požarne brambe, ki je štela 20 mož. Četo so sestavljali pretežno starejši mestni obrtniki. Takrat so bile nabavljene tudi štirikolesna vprežna ročna brizgalna in nekaj doma izdelanih požarnih lestev, zgrajen pa je bil lesen sušilni stolp. Pomemben mejnik brežiškega gasilstva je tudi dan, ko je po zlomu Avstro-Ogrske monarhije (1918) na gasilskem domu prvič zaplapolala slovenska zastava. Leta 1927 se je društvo opremilo s prvo brizgalno na kolesih znamke Mercedes-Benz in kapaciteto 800 l/min, ognjeni krst je doživela že kmalu po prihodu v Rigoncah, kjer se je velik požar zelo razširil in uničil skoraj 30 kmetij. Leta 1930 so pripeljali rabljen avtomobil znamke Fiat, ki so ga člani sami predelali, za kar so poskrbeli kolar Martin Zorko, kovač Ivan Vogrinc in ključavničar Adolf Predanič. Leta 1932 je v bolnišnici izbruhnil velik požar. Izkazalo se je, da za boj z ognjem v mestu brez ustrezne lestve ni mogoč, zato je bila še istega leta kupljena nova lesena 16-metrska mehanična raztezna lestev znamke Magirus.

Ko so leta 1941 deželo zasedli Nemci, so skoraj vse orodje odpeljali. Ker je bila večina članov gasilskega društva izgnana, je le-to prenehalo delovati. Požarov je bilo v Brežicah tudi v tistem času zelo veliko, zato so Nemci pripeljali novo orodno vozilo znamke Mercedes. Ob umiku leta 1945 so ga nameravali vzeti s seboj, vendar sta jim to preprečila domačina Rok Krošl in Jaka Ažbe. Z motorja sta odstranila nekaj delov in skrila ključe ter tako poskrbela, da gasilci v prvih povojnih letih niso ostali praznih rok. V vsej svoji 140-letni zgodovini so se brežiški gasilci spoprijemali z ognjenimi zublji v Posavju in bližnjih krajih na Hrvaškem. Težavna so bila predvsem leta po drugi svetovni vojni, saj so v tistih časih gorele cele vasi (npr. Župeča vas in Črešnjice ter na Hrvaškem Ključ, Laduč in Stojdraga), dvakrat so gasili tudi v Celulozi Krško in enkrat v Kopitarni Sevnica. Ostale pomembnejše mejnike in pridobitve društva so zbrali v ob jubileju pripravljeni predstavitveni zloženki.

Namenu predali dve novi gasilski vozili

Društvu je ob visokem jubileju čestital tudi predsednik Gasilske zveze Brežice Herman Premelč. Omenil je, da je PGD Brežice najstarejše gasilsko društvo v sestavi GZ Brežice in eno operativno najmočnejših društev, uvrščeno v IV. kategorijo in s tem izpostavljeno večjim nevarnostim, preizkušnjam in obremenitvam, ter da je ravno dan pred svečanostjo pridobilo novo, nadstandardno opremljeno gasilsko vozilo GVC 16/25, ki je rezultat dolgoletnih izkušenj in razvoja proizvajalca kot tudi želja in potreb gasilcev, hkrati pa tudi rezultat dolgoročnega programa opremljanja PGD občine Brežice. Ob tem vozilu pa je PGD Brežice pred dvema letoma pridobilo tudi gasilsko avtocisterno 24/70, ki je bila nabavljena izven dolgoročnega plana nabave GZ Brežice z dodatnimi sredstvi Občine Brežice in Ministrstva za obrambo. Gre za največjo cisterno v sestavi GZ Brežice in drugo največjo v Posavju. Poveljnik PGD Brežice Jure Krošl je obe pridobitvi tudi podrobneje predstavil, pri čemer je navedel, da je bilo od leta 2008, ko so v operativno uporabo prevzeli avtolestev s košaro, pa vse do danes v posodobitev opreme in voznega parka vloženih več kot milijon evrov. Ključe novih vozil je Krošlu uradno predal župan Ivan Molan, zatem jih je dobovski kaplan Rok Žlender blagoslovil, nato pa sta ključe iz Krošlevih rok prejela še voznika Srečko Proselc in Zlatko Fišer.

Župan Občine Brežice Ivan Molan je še pred podelitvijo občinske plakete PGD Brežice ob jubileju dejal, da se danes marsikdo ne zaveda, kako nevarna naloga je zagotavljati požarno varnost, kajti nevarnosti so vse bolj zahtevne in nepričakovane, spreminja se tudi sama tehnologija gašenja. Dodal je, da jim je v preteklih letih s pomočjo MORS pa tudi donatorjev brežiško društvo uspelo izjemno dobro opremiti, med drugim tudi z eno najbolj sodobnih gasilskih lestev. Po njegovih besedah se obenem zavedajo, da takšna tehnika pomeni tudi visoko izobražene gasilce, zato zgledno sodelujejo z GZ Brežice, ki skrbi za izobraževanja in usposabljanja predvsem operativnih gasilcev.

Podelili priznanja, plakete in značke

Na začetku so se z minuto molka poklonili vsem preminulim gasilkam in gasilcem, ki so se s svojo pripadnostjo in vnemo spopadali z ognjem. V nadaljevanju so se s priznanjem, plaketo in značko zahvalili vsem tistim, ki so v brežiškem gasilstvu pustili prav poseben pečat. Priznanja za napredovanje v društvu so prejeli: Vanja Sušnik, Dejan Zaplatič in Anej Bogolin (napredovanje v čin gasilec pripravnik), Branko Zupanc in Leon Fišer (napredovanje v čin gasilec II. stopnje), Žiga Forte (napredovanje v čin višji gasilec II. stopnje), Srečko Proselc in Kristijan Simončič (napredovanje v čin nižji gasilski častnik I. stopnje), Renata Travnikar (napredovanje v čin nižji gasilski častnik II. stopnje) ter Jure Krošl (napredovanje v čin gasilski častnik II. stopnje). Plaketo gasilskega veterana sta prejela Janko Krošl in Bojan Pešec. Značke za aktivno dolgoletno delo v društvu so dobili: Rok Travnikar (za 10 let), Tomislav Galič, Jure Krošl (oba za 20 let) in Antonija Bruderman (za 70 let; prevzel njen sin Anton Bruderman). Prejemniki značk za delo v operativi so: Marko Krulc, Jure Krošl, Branko Galič, Nevenka Simon, Kristijan Simončič (vsi za 10 let), Jože Travnikar, Renata Travnikar, Jože Franko in Srečko Proselc (vsi za 20 let). Posebno zahvalo PGD Brežice za izkazano podporo sta prejeli Občina Brežice in GZ Brežice.

Ob koncu so brežiškemu PGD ob jubileju čestitali tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev (PGD Brežice okolica in PGD Bukošek) ter vodja ReCO Brežice Aleš Šetinc, PGD Brežice pa je prejelo tudi zlati priznanji GZ Brežice in ReCO Brežice. V kulturnem programu so nastopili člani komorne skupine Glasbene šole Brežice pod mentorstvom Tonija Škalerja in Mirana Petelinca ter Elizabeta in Dragutin Križanić, slovesnost pa je vodila Anja Urek.

R. R.

#povezujemoposavje