Časopis za pokrajino Posavje
19.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pobude in vprašanja brežiških svetnikov: težave v OŠ Cerklje ob Krki, Natova vaja, SB Brežice ...

Objavljeno: Torek, 12.02.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
obcinski_svet_brezice_2_seja39

Brežiški svetniki so na zadnji seji dali veliko ustnih pobud in vprašanj, na katere je župan večinoma tudi takoj odgovoril.

Na februarski seji Občinskega sveta občine Brežice se je najbolj zavlekla točka dnevnega reda o svetniških pobudah in vprašanjih, saj je kar več kot polovica svetnikov (16) ustno predstavila svoje pobude oz. vprašanja.

Vprašanje Aljoše Rovana (Levica) se je glasilo, ali lahko svetniki oz. svetniške skupine in širša javnost že pošljejo kakšne predloge za letošnji občinski proračun, glede na to, da je ta že v pripravi. Župan Ivan Molan mu je že takoj odgovoril, da po navadi k podaji predlogov povabijo proračunske porabnike in krajevne skupnosti, nato se pripravi osnutek proračuna, potem pa gre potrjen osnutek na občinskem svetu v javno obravnavo, ko ima javnost možnost podati pisne pobude, pripombe itd. Rovanova pobuda se je nanašala na način izbiranja občinskih nagrajencev, in sicer predlaga, da bi po novem končne predloge za nagrajence pripravila komisija za podelitev občinskih priznanj, ki jo sestavljajo župan ter po dva predstavnika gospodarstva, kulture in športa, ki jih imenujejo njihova združenja. Po trenutno veljavnem odloku namreč o nagrajencih odloča Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). O njegovi pobudi glede nagrajencev je župan dejal, da se tudi sam večkrat ne strinja z določenimi predlogi za občinske nagrajence, na koncu pa o njih še vedno odloča občinski svet, in če si po mnenju svetnikov kdo ne bo zaslužil ene od občinskih nagrad, ga imajo seveda pravico tudi zavrniti.

Aleksander Gajski (SDS) je izpostavil zaskrbljujočo prometno situacijo na Črešnjicah, saj obvoznica Drnovo–Črešnjice še ni v celoti zaključena, poleg tega je neuresničenih še kar nekaj zavez Ministrstva za obrambo (MORS) iz DPN za letališče Cerklje ob Krki, kot npr. avtobusna postaja in pločnik na Črešnjicah, zanimalo ga je tudi, kakšni so načrti MORS na območju Gaja, saj se letos izteče pogodba o brezplačnem najemu Zveze za avto šport Slovenije – AŠ 2005, in kako je glede sofinanciranja lokalne infrastrukture s strani MORS, ki je bilo zmanjšano na minimum. Glede na to, da je v zvezi s tem še kar nekaj odprtih vprašanj, je predlagal, da se na eno od naslednjih sej povabi predstavnika MORS z namenom, da predstavi njihovo vizijo sodelovanja z občino in kraji na »kranjski« strani občine. Županov odgovor je bil, da so se zaradi vsega v povezavi z MORS ravno danes, 12. februarja, sestali z obrambnim ministrom Karlom Erjavcem. Kot drugo pa je Gajski omenil problematiko novih prostorov OŠ in vrtca Cerklje ob Krki, zaradi česar so bili januarja na sejo sveta staršev povabljeni tudi vsi trije občinski svetniki iz KS Cerklje ob Krki, kasneje pa je sledilo še srečanje z arhitektoma in predstavnikom občinskega oddelka za investicije. Izpostavili so več težav, od propada podjetja AS-Primus, ki je bilo v času gradnje šole zadolženo za gradbeno obrtniška dela, arhitektovih moralnih pravic do racionalizacije itd. Na seji sveta staršev so se dogovorili, da želijo sestanek z županom in občinskimi službami, da se napravi neka časovnica, kako bi se težave, s katerimi se srečujejo v šoli in vrtcu, rešile. Glede cerkljanske šole je župan dejal, da je seznanjen z določenimi nepravilnostmi in reklamacijami, ter se strinjal, da bo treba nekvalitetno narejene stvari popraviti, za kar bo treba nameniti dodatna sredstva.

Mag. Andrej Vizjak (SDS) je dal pobudo, da se do naslednje seje, ko bo na dnevnem redu osnutek proračuna, pripravijo natančni izračuni, koliko več denarja iz svojega proračuna bo morala občina v tem in prihodnjih letih nameniti zaradi povišanja plač javnim uslužbencem ter koliko več denarja bo občina dobila na račun višje povprečnine, oziroma, kot je sam dejal, »koliko več bomo izgubili kot dobili«. Poleg tega je izrazil željo po natančnih informacijah, kaj se dogaja s Splošno bolnišnico Brežice, zlasti na področju intenzivne terapije.

Darko Udovič (SMC) se je tako kot že prej Gajski dotaknil OŠ Cerklje ob Krki, pri čemer ga je zanimalo, iz katerega naslova so bila financirana nekatera popravila, ki so bila po tehničnem pregledu in prevzemu že narejena. Dal je pobudo, da se v proračunu zagotovijo dodatna sredstva za odpravo določenih pomanjkljivosti, pri čemer bi po njegovem morala veljati tudi neka garancijska doba. Zanj je npr. nesprejemljivo, na kak način je bilo narejeno ogrevanje v prostorih stare šole in da drogovi za reflektorje ob igrišču stojijo – a še vedno brez reflektorjev, ter se ob tem vprašal, kje je bil v tem primeru nadzor. Župan je odvrnil, da so bila določena popravila narejena iz naslova bančnih garancij, ga pa kar malo preseneča, da ni v času izvajanja investicije in še pred izdajo uporabnega dovoljenja nihče opozoril na te pomanjkljivosti. Strinja pa se, da bo treba v proračunu zagotoviti dodatna sredstva za odpravo teh napak oz. pomanjkljivosti.

Pobuda Martine Živič (SD) se je nanašala na lani uvedeno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Omenila je, da se v društvih še vedno soočajo z dilemami, ali pravilno obdelujejo osebne podatke svojih članov. Ob tem se sprašujejo, ali morajo društva zaradi nove uredbe uskladiti svoje statute, kako naj prijavijo pristopne izjave novih članov ipd. Zaradi precej zahtevne in obsežne tematike, s katero se predsedniki društev težko spoprijemajo, je predlagala, da občinske službe pripravijo kratka pojasnila in navodila z vzorci, prilagojenimi izključno društvom, ter organizirajo predavanja za njihove zastopnike v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po veljavni uredbi GDPR. Po županovih besedah se bodo o tem pogovorili in mogoče celo najeli strokovnjaka, ki bi društvom prišel predstavit spremembe, saj je po njegovem prav, da se društvom pomaga in se prepreči še kakšno kazen zaradi tega. Živičeva je v nadaljevanju še omenila, da je februarja začel oddajati spletni radio Radio Brežice EU, pri čemer pozdravlja tako odločitev, saj gre tudi za promocijo slovenske, lokalne glasbe. Zanimalo jo je, ali gre za občinski radio in ali se financira iz občinskega proračuna – če se, ali bodo na tem radiu prostor in možnost za ideje, pobude, razpravo dobile vse politične stranke v občini. Župan ji je odgovoril, da gre za povsem zasebni radio, s katerim občina nima čisto nič in ga tudi ne financira.

Matija Kolarič (SD) je župana vprašal, ali se lahko pričakuje participativni proračun, kot se je glasila ena od njegovih obljub v predvolilni kampanji. Molan mu je pritrdil. Nadalje je glede krožišča pri Dvorcah, ki predstavlja tudi vstopno točko turistom v občino, pozval, naj upravljavcu ceste posredujejo, da je okolica rondoja zelo neurejena in bi jo bilo treba nujno urediti. Na koncu je še predlagal, da občina pristopi k ureditvi vseh javnih otroških igrišč v občini, saj so nekatera že zelo dotrajana.

Vinka Ogorevca (SDS) moti, da se še vedno ni nič premaknilo na področju železniških prehodov oz. morebitnega izven nivojskega križanja (Cundrovec, Brezina, Šentlenart), vprašal je, če se ta problematika lahko reši že v tem mandatu. Molan je odvrnil, da to ni samo stvar občine, ampak tudi države, saj gre za državni projekt urejanja nadvozov nad železniškimi progami, upa pa, da se bo na tem področju kaj premaknilo, ne nazadnje bo treba najti določene rešitve na področju cestne infrastrukture tudi zaradi napovedane investicije podjetja TPV, ki ima v industrijski coni v Brezini namen zgraditi novo proizvodno halo. Ogorevc je omenil tudi, da se je nanj obrnila občanka iz Krške vasi, ki ima hišo ob Krki in ji zdaj voda že nevarno spodjeda zidove, zaradi česar se je obrnila že na več institucij, a brez uspeha. Župan je ob tem povedal, da občina ne more sama posegati in zagotoviti varnosti, saj so vse pristojnosti v rokah Direkcije RS za vode, bodo pa direkcijo o tem obvestili in poslali tudi fotografije dejanskega stanja.

Igor Zorčič (SMC) je omenil predlog Strategije razvoja intenzivne medicine v RS, ki se tiče tudi brežiške bolnišnice, in v zvezi s tem dal pobudo za sestanek na občini vseh deležnikov, tako s strani zdravstva kot politike, da se še pred sklicano nujno sejo Odbora za zdravstvo dogovorijo, s kakšnimi argumenti bodo šli na odbor. Župan je pristavil, da bi želel na ta sestanek povabiti tudi vse posavske poslance, saj je to po njegovem ključna tema občine in regije. Zorčičevo vprašanje pa se je dotikalo Komunale Brežice in očitkov, da večji del svojega poslovanja prenaša na hčerinsko podjetje Zelkom. Zanimalo ga je, kakšni bodo ukrepi župana oz. občine, da se tak način poslovanja razišče, na kak način bo prišlo do revizije, katero bo izbrano podjetje, ki bo delalo revizijo poslovanja, ter kako bodo lahko na to vplivali tudi občinski svetniki. Molan je dejal, da bodo poskušali poiskati kompetentnega revizorja, saj je tudi njemu v interesu, da se natančno in korektno pregleda poslovanje javnega podjetja.

Jure Pezdirc (Lista Sonce) je izpostavil »trenutno največjo črno točko v občini Brežice«, cesto med Trnjem in Lidlom oz. prehod za pešce pri Lidlu v Brežicah, na katerem je bila pred časom spet nesreča s hujšimi poškodbami peške. Predlagal je, da se kratkoročno prehod osvetli z reflektorji in postavi merilnik hitrosti v smeri proti semaforjem, srednjeročno, tj. v obdobju dveh let, pa se v dogovoru z Lidlom poišče ustrezno rešitev. Nadalje se je navezal na Natovo vojaško vajo, ki naj bi se na območju cerkljanske vojašnice in tudi okolice v več sklopih odvijala med aprilom in junijem tega leta. Dejal je, da je bila sicer občina o tem obveščena, pa še to nič kaj konkretno, ostali občani pa o tem še nič ne vedo. Dodal je, da veliko stvari v zvezi z MORS še ni urejenih, zato je v skrajnem primeru predlagal tudi izredno sejo o tem, da se ministrstvo končno izjasni, koliko denarja nameni oz. bo namenilo občini in kako bo urejalo celotno infrastrukturo okoli vojašnice. Po Pezdirčevih besedah je letališče v Cerkljah dejansko zaprto in ne deluje, saj marsikaj še ni dorečeno, kar je po njegovem sramotno tako za občino kot državo.

Marijana Žiberta (ROK) je prav tako zanimalo o Natovi vaji – v kakšnem obsegu bo vaja, s kakšnimi vozili se bodo vozili, katere ceste bodo uporabljali … o tem se nič ne ve, je dejal. Njegovo drugo vprašanje je bilo vezano na vzpostavitev sprejemno-registracijskega centra na Obrežju, saj je prebivalstvo v bližnji okolici zaradi tega resno v skrbeh. Prav bi bilo, da država o svojih načrtovanih zadevah redno in temeljito obvešča lokalno skupnost, tako občino kot prebivalce obmejnih krajevnih skupnosti.

Ferdo Pinterič (Lista Sonce) je izpostavil tri zadeve, »pomembne za splošen razvoj občine in ne zahtevajo toliko lastnih proračunskih sredstev, ampak predvsem veliko angažiranja ter dela občinske uprave in tistih, ki ta področja pokrivajo«: izgradnjo optičnega omrežja do vsakega gospodinjstva v občini Brežice – po njegovem je brežiška občina edina med posavskimi občinami, ki nima zagotovljene možnosti, da se lahko vsako gospodinjstvo priključi na komunikacijske vode, omenil je, da naj bi se na državni in celo evropski ravni pripravljali tudi razpisi in sredstva, s katerimi bi se t. i. bele lise pokrivale, zato je pozval občinsko upravo, naj tokrat ne zamudi priložnosti, če bodo razpisi in sredstva res stopili v veljavo, da se zadeva glede optike končno enkrat realizira; izven nivojsko križanje v Brezini med železnico in cestnim omrežjem – dodal je, da »smo edino občinsko središče od hrvaške meje do Ljubljane, ki nima izven nivojskega križanja«, po njegovem je tudi sama infrastruktura že zelo zastarela; izgradnja novega mostu čez Savo – treba je narediti vse, da se projekti, ki že imajo osnovo, potrjeno s strani države, tudi izpeljejo in realizirajo še v tem mandatu, tako Pinterič. Župan je odvrnil, da bodo vseskozi pritiskali na državo, da se tovrstni projekti v določenih rokih tudi realizirajo.

Bogdan Palovšnik (SD) je želel od župana izvedeti, ali bo župan s svojo ekipo, kot je bilo obljubljeno, v kratkem obiskal vseh 20 krajevnih skupnosti v občini. Molan je potrdil, da bodo s celotno občinsko upravo obiskali krajevne skupnosti, a bodo še pred obiski pripravili prvi osnutek proračuna, da bodo lahko predsedniki svetov KS in krajevni svetniki že dobili vpogled v proračun. Bodo pa, kot je dejal, sestanek organizirali še posebej za predsednike vseh KS v občini. Palovšnik je opozoril na avtobusne postaje, ki da so v slabem stanju, prav tako na nekaterih postajah vozni red ni na vidnem mestu, vozni red avtobusov na železniški postaji v Brežicah se na spletu težko najde, predlagal pa je tudi podaljšanje delovnega časa na brežiškem Integralu za pridobitev mesečne vozovnice oz. da bi se nakup omogočil tudi prek spleta. Izpostavil je tudi problem pomanjkanja parkirnih mest v centru Brežic, saj so ta večino dneva zaradi uslužbencev, ki vsako uro menjajo parkirne listke, zasedena. Kot eno od morebitnih rešitev tega problema je predlagal postavitev vstopne in izstopne rampe z enournim brezplačnim parkiranjem.

Pobuda dr. Stanke Preskar (SMC) se je nanašala na pripravo analize, s katero bi lahko dobili relevantno informacijo o številu novih zaposlitev v občini Brežice za obdobje zadnjih petih let. Analiza bi po njenem morala vsebovati tudi odgovor na vprašanje, zakaj in kateri so tisti kadri, ki odhajajo na zaposlitev zunaj občine. Omenila je še, da si krajani Globokega zelo želijo, da bi si župan v tem mandatu vzel čas in prišel mednje ter se seznanil z njihovimi težavami.

Peter Dirnbek (Levica) je v zvezi s projektom HE Brežice želel izvedeti, kako daleč so ureditve ob akumulacijskem jezeru, ki bodo namenjene predvsem v turistične namene. Opozoril je, da bi se lahko zgodilo, da bo sredstev, namenjenih za te ureditve, zaradi začetka izvajanja projekta HE Mokrice na koncu celo zmanjkalo. Potegnil je vzporednice z Gajem, kjer gre tudi za večfazni milijonski projekt, v okviru katerega bi morali poskrbeti za zvočno izolacijo, pa po Dirnbekovih besedah zdaj že vsaj eno leto okoliški prebivalci poslušajo glasno hrumenje motorjev in avtomobilov. Župana in občinske službe je prosil, da pripravijo poročilo o trenutnem stanju omenjenih projektov, ter še dodal, da so leseni mostovi čez Krko v katastrofalnem stanju in bi bili potrebni nujne obnove. Molan je glede ureditev ob HE Brežice dejal, da dokler ne bo pridobljeno uporabno dovoljenje za akumulacijski bazen s strani podjetja Infra, se tovrstne ureditve ne smejo izvajati, je pa tudi še nekaj drugih stvari, ki jih je treba urediti (npr. utrditev nasipov, asfaltiranje ipd.). Glede mostov pa je povedal, da bo treba v tem letu most v Cerkljah nujno obnoviti, pri čemer pričakuje, da bo investicijo sofinanciral tudi MORS, tako kot ga je pred desetimi leti, ko je bil nazadnje prenovljen.

Matejka Kmetič (Ljudje za ljudi) je dala pobudo za sanacijo večnamenskega doma oz. stavbe KS Bizeljsko, saj se je že na otvoritvi obnovljenega doma v letu 2014 videlo, da zaradi vlage odpada omet. Dejala je, da so že večkrat opozorili pristojne na občini, da je treba pristopiti k sanaciji. V lanski zimi so sicer dobili razvlažilec zraka, kar pa je pomenilo samo višje stroške elektrike in nič drugega. Po njenih besedah je v prostorih zelo zatohlo in se ji zdi škoda, da stavba, v kateri ima svoje prostore kar 14 društev, čez nekaj časa ne bi bila več uporabna. Pristojne službe je zato prosila za odgovor, kdaj se bo ta zadeva sanirala. Nato pa je še vprašala, za kateri namen se bo uporabljala koncesijska dajatev, ki jo družba HESS v višini približno 30 tisoč evrov mesečno plačuje občini.

Kot zadnja od svetnikov je Alenka Černelič Krošelj (Ljudje za ljudi) predlagala občini, da v zvezi z uredbo GDPR poskrbi za ustreznega pooblaščenca za to področje, da bo lahko priskočil na pomoč društvom, če bo to potrebno, stroški pa bodo na ta način tudi za občino nižji. Kot je omenila, se je v tem primeru že dobro znašla Zveza kulturnih društev Brežice.

R. R.
« Nazaj na seznam
»