Poklon Rezi Pirc z doprsnim kipom v Gaju zaslužnih občanov in razstavo v Mencingerjevi hiši

Minuli petek, 2. junija, so v Krškem z dvema dogodkoma obeležili 100. obletnico rojstva Rezi Pirc (27. marec 1923, Leskovec pri Krškem–22. oktober 1999, Leskovec pri Krškem), učiteljice, ustanoviteljice Občinske zveze prijateljev mladine Krško in družbene delavke na področju otroškega varstva in izobraževanja.

Odkritje doprsnega kipa v Gaju zaslužnih občanov

Najprej je v krškem mestnem parku oz. v Gaju zaslužnih občanov potekalo slovesno odkritje doprsnega kipa Rezi Pirc. Prireditev je povezovala Mirjana Marinčič iz KD Leskovec pri Krškem, v programu pa so sodelovali učenci in učenke ter  učiteljice Osnovne šole Leskovec pri Krškem in podružnice Veliki Podlog vključno s pevskim zborom pod vodstvom Klavdije Mirt in Tamare Vardič. Kot je dejala povezovalka, je popoldne »poklon neumorni ženski, ki je verjetno izpolnila nalog za vsaj dve življenje in razdelila ljubezni za nešteto ljubezenskih vezi med ljudmi. Poklonili se bomo ženski, ki je svoje življenje poklonila za dobro otrok.«

Predsednik Mestne četrti Leskovec pri Krškem, ki je dala predlog za umestitev Rezi Pirc med zaslužne občane in občanke, Jože Olovec je povedal, da sodi še v generacijo, ki jo je imela privilegij osebno poznati, nanjo pa ga vežejo lepi spomini. Zahvalil se je pobudnikom, ki so prepoznali potrebo po takšnem poklonu znameniti Leskovčanki, na katero so v kraju zelo ponosni.

Predsednik Zveze prijateljev mladine Krško in podpredsednik ZPM Slovenije Uroš Brezovšek je spomnil na okoliščine, v katerih je bila pred 70 leti ustanovljena Zveza prijateljev mladine Slovenije, istega leta pa tudi njena enota v Krškem – Občinska zveza prijateljev mladine Krško, za kar je bila najbolj zaslužna Rezi Pirc in ji predsedovala kar 38 let. »Pod okriljem OZPM Krško je bila Rezi ustanoviteljica in organizatorka letovanj za šolske in predšolske otroke. Prvo letovanje je bilo organizirano že leta 1955 v Gazicah pri Cerkljah, nato v Podbočju, kjer so 1963. leta gostili otroke iz Skopja, ki ga je prizadel potres, Kostanjevici na Krki, kmalu pa so se letovanje preselila v Rovinj in Poreč, kjer je Rezi sodelovala z Milanom in Štefko Štajner. V letu 1976 se je pričela gradnja novega otroškega naselja v sklopu Bučanja pri Nerezinah in že leta 1977 so v novem naselju letovali novi otroci iz občine Krško,« je izpostavil nekatere največje dosežke Rezi Pirc, ob kateri so po njegovih besedah največji pečat v organizaciji pustili še Niko Žibret, Slavko Šribar, Angelca Druškovič in Brane Janc, v nadaljevanju pa nova generacija na čelu z Vido Ban. »Čeprav je od smrti Rezi Pirc minilo že 24 let, ostaja največji ideal vseh nas, ki delamo z in za otroke, ne samo v Krškem, temveč tudi širše v Sloveniji,« je zaključil.

Zbrane je nagovorila še podžupanja Mestne občine Krško Brigita Piltaver Imperl, ki je poudarila, da je Rezi Pirc ob dobrotnici Josipini Hočevar druga ženska, katere podoba je umeščena v spominski del parka. Pobudo za umestitev Rezi Pirc v Gaj zaslužnih občanov je podal Slavko Šribar, ki je strnil nekaj svojih spominov nanjo. Višja kustosinja iz Mestnega muzeja Krško Nina Sotelšek je predstavila avtorico doprsnega kipa, akademsko kiparko Vlasto Zorko. »Portretiranko je spoznala le po fotografskih podobah, ko je bila Rezi v petdesetih letih starosti. Pri ustvarjanju kipa se je umetnica ognila likovni stilizaciji in se kot pri drugih javnih naročilih trudila, da se čim bolj približa realni podobi. Portretiranja se je lotila studiozno z vidika upodobljenkine fiziognomije in se obenem osredotočala na vtis, ki ga bo na gledalca naredil portret. Želela je poudariti njen močan značaj, ki nakazuje njen dinamičen način življenja,« je povedala.

Slovesno odkritje doprsnega kipa Rezi Pirc so opravili njena dolgoletna sodelavca Slavko Šribar in Vida Ban, podžupanja Brigita Piltaver Imperl in predsednik sveta Mestne četrti Leskovec pri Krškem Jože Olovec, nato pa so si ga z zanimanjem ogledali številni udeleženci prireditve.

REZI PIRC (*27. marec 1923, Leskovec pri Krškem, † 22. oktober 1999, Leskovec pri Krškem)

učiteljica in pobudnica ter ustanoviteljica Občinske zveze prijateljev mladine Krško (OZPM Krško), družbena delavka na področju otroškega varstva in izobraževanja

Rezi Pirc je šolanje v šestrazredni osnovni šoli opravila v domačem kraju, nadaljevala pa na meščanski šoli v Krškem. Med drugo svetovno vojno je bila z družino izseljena v nemška delovna taborišča. 

V šolskem letu 1945/1946 se je vpisala na učiteljišče v Novem mestu. V obdobju od 1950 do 1957 je poučevala na osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem. Od leta 1957 do upokojitve leta 1982 je delala na področju vzgoje in izobraževanja, kjer je prejela številna najvišja tako državna, republiška kot občinska priznanja. S sodelavci je organizirala in koordinirala številne republiške in medrepubliške akcije.

Bila je pobudnica ustanovitve prvega društva prijateljev mladine v Krškem, ki je začelo delovati leta 1952. Naslednje leto je nastala Občinska zveza prijateljev mladine Krško – OZPM Krško, katere predsednica je bila od ustanovitve do leta 1991. Med njene najpomembnejše dejavnosti je spadala tudi organizacija otroških letovanj in novoletnih praznovanj.

Pod okriljem OZPM Krško je bila Rezi Pirc tudi ustanoviteljica in organizatorka otroških letovanj za šolske in predšolske otroke. Uspešno je sodelovala s Počitniško skupnostjo Krško. Izjemno pomembna je bila njena vloga pri gradnji hišic in otroškega naselja v Nerezinah, kjer so otroci prvič letovali leta 1977. 

Leta 1964 je bila med pobudniki dogovora za izvajanje zunajšolskih dejavnosti po enotnem programu na območju občine Krško. OZPM Krško in Zavod za prosveto Krško sta izdala Priročnik za delo s pionirji, ki je bil prvi tovrstni priročnik z usmeritvami v Sloveniji. Kot referentka za šolstvo na Občini Krško je vneto sodelovala s šolami in spodbujala razvoj zunajšolskih dejavnosti. 

Leta 1992 je Rezi Pirc prenehala aktivno delovati v OZPM Krško, svoje naloge je predala dolgoletnima sodelavkama Danici Zalokar in Vidi Ban, a je še vedno ohranjala vezi z organizacijo.

Veljala je za odločno žensko, z izrednim čutom za šibkejše in veliko mero organizatorskega daru. Spletla je močno mrežo sodelavcev, v katere je verjela, jim zaupala. S svojim delom in osebnostjo je zaznamovala krško občino ter segala tudi prek občinskih meja v širši slovenski in širši prostor nekdanje skupne države. 

Pripravila: Anita Radkovič, Mestni muzej Krško

Razstava v Mencingerjevi hiši

Nato se je dogajanje preselilo v Mencingerjevo hišo, kjer je sledilo odprtje razstave »Rezi Pirc: življenje družbene delavke«, ki sta jo pripravili Anita Radkovič in Nina Sotelšek iz Mestnega muzeja Krško. Kot je povedala povezovalka odprtja Klaudija Cigole, je razstava izšla iz projekta »Spregledane – pozabljena polovica Krškega«, v okviru katerega so predstavili življenje in delo izbranih posameznic in osvetlili njihov prispevek k skupni krajevni zgodovini. Anita Radkovič in Anja Jukič sta iskali ženske, ki so v različnih časovnih obdobjih in področjih delovanja pustile pečat v lokalnem prostoru in širše, med prvimi štirimi izbrankami pa je bila poleg prevajalke, pesnice in pisateljice Gitice Jakopin, kiparke in medaljerke Vladimire Štoviček ter fotografinje Vladke Likar Kobal tudi Rezi Pirc. Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc je povedala, da so bili med raziskovanjem pomembnih Krčank, ki so zaznamovale zgodovino kraja, veseli in navdušeni, koliko imen se še skriva v ozadju. »Res si želim, da bomo ob pomembnih obletnicah, kakršna je letošnja 100-letnica rojstva Rezi Pirc, tudi druge pomembne ženske zmogli predstaviti tudi na razstavah,« je dejala. V nadaljevanju sta razstavo, ki bo na ogled do 30. 12. 2023, predstavili njeni avtorici. Anita Radkovič je spregovorila o življenju in delu Rezi Pirc, Nina Sotelšek pa je predstavila muzeološki razmislek razstave. Posebno zahvalo so namenili sogovornikom in sodelujočim pri nastajanju razstave: Slavku Šribarju, Faniki Rogič, Boži in Davorinu Avguštin, Antonu Petroviču, Vidi Ban, Urošu Brezovšku in Stanetu Ilcu. Ob koncu je zbrane nagovorila predsednica Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik, ki je tudi uradno odprla razstavo.

Po ogledu razstave z mnogimi zanimivimi predmeti, povezanimi z Rezi Pirc, so se zbrani družili v atriju Mencingerjeve hiše ob pogostitvi, ki so jo pripravile članice Aktiva kmečkih žena Krško polje ter sodelavke Mestnega muzeja Krško in Kulturnega doma Krško.

P. P.

#povezujemoposavje