Časopis za pokrajino Posavje
25.05.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Porušena hiša spreminja videz starega sevniškega mestnega jedra

Objavljeno: Četrtek, 20.01.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
Irgoliceva hisa5

V torek, 18. januarja 2022, je potekalo rušenje trške hiše v starem sevniškem mestnem jedru.

Občina Sevnica je odkupila že dalj časa nenaseljeno in propadajočo stanovanjsko hišo v starem mestnem jedru, ki je stala ob vstopu v Florjansko ulico, ter se odločila za rušitev.

»Odločitve za večje posege v prostor so praviloma zelo zahtevne in terjajo veliko mero odgovornega razmisleka. To je Občino Sevnica vodilo pri odkupu propadajoče hiše na naslovu Florjanska ulica 1 v starem mestnem jedru Sevnice, ki je bila naprodaj dlje časa, zanjo pa ni bilo zanimanja. Zaradi njene dotrajanosti in poškodovanosti je bilo potrebno sprejeti odločitev, ki se udejanja v teh dneh,« pravijo v sporočilu odločevalci, ki so se odločili za rušitev objekta.

NADALJNJI POSEGI S POGOJI IN SOGLASJEM ZAVODA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

Irgoliceva hisa12

Šmukova hiša na izseku kolorirane razglednice, okoli 1910. Na kamniti ograji mostu čez Florjanski potok, ki ga zakriva skupina trških otrok, je tedaj stal baročni kip vodnega patrona sv. Janeza Nepomuka (hrani: Oskar Zoran Zelič).

»Iz pridobljenega kulturno-varstvenega soglasja za odstranitev objekta sledijo ugotovitve, da je bil objekt večkrat poplavljen, njegova statična stabilnost pa porušena. K močni dotrajanosti je pripomogla prisotnost vlage, ki je povzročila preperelost zidov objekta, prav tako stropne in strešne konstrukcije. Objekt tlorisne površine 161 kvadratnih metrov je imel zgolj 29 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča ob objektu,« pojasnjuje lastnik ter dodaja, da bo po dokončni odstranitvi objekta treba pristopiti k celoviti ureditvi tega dela starega mestnega jedra, v katerem se nahaja najstarejša sevniška ulica in v njej je tudi lepo ohranjena ter vzdrževana nekdanja kovačija družine Staroveški. »Vsi nadaljnji posegi se bodo izvajali skladno s pogoji in soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj gre za pomemben del urbanistične zasnove trga, ki je ključen za vse bodoče načrte na območju tega križišča. Bo pa odprtost prostora široko odprla dostop doslej slabo pregledne vpadnice na državno cesto in omogočila ureditev pločnika. Pa tudi ureditve hortikulturno obogatenega prostora, ki bo bistveno bolj ugledno služil temu delu mesta,« se zaključuje pojasnilo Občine Sevnica.

NADSTROPNA VOGALNA HIŠA S TRIOSNO FASADO JE DVAKRAT POGORELA

Irgoliceva hisa13

Irgoličeva hiša je s svojo ulično maso ustvarjala značilen prostorski poudarek v stičišču trške in prečne Florjanske ulice. Slikano okoli 1977 (hrani: Oskar Zoran Zelič).

»Nadstropna vogalna hiša s triosno fasado je bila zgrajena v zadnji četrtini 18. stoletja, po velikem požaru leta 1763. Na eni strani je mejila na ulico, na drugi, zahodni strani na Florjanski potok, ki je tekel ob hiši. V zadnjem požaru leta 1854 je hiša ponovno pogorela, nato bila močno predelana. Sevničani jo večinoma poznamo pod imenom Irgoličeva hiša, najstarejši med nami pa poznajo njeno še starejše ime - Šmukova hiša,« predstavlja nastanek stare trške hišo ob vhodu v Florjansko ulico Oskar Zoran Zelič ter zaključi, da je Šmuk - Irgoličeva hiša s svojo ulično maso ustvarjala značilen prostorski poudarek v stičišču glavne trške in prečne Florjanske ulice. »Z njo smo Sevničani izgubili še eno pričo sevniške preteklosti, vzhodni del trga pa stavbo s prvenstveno ambientalno vrednostjo,« zaključuje vesten raziskovalec sevniške preteklosti ter svoj zapis na družbenem omrežju obogati še z nekaterimi fotografijami, ki bodo ohranile spomin.

POGLED V PRETEKLOST

O hiši, katere rušenje je med prebivalkami in prebivalci Sevnice naletelo na različne odzive (predsem na razočaranje), Oskar Zoran Zelič sestavi zanimiv zapis, ki še bolj podrobno osvetljujejo preteklost stare trške hiše, ki je stoletja kljubovala času.

Leta 1825 je bil lastnik hiše Mihael Baumgartner, Šmuki pa so postali njeni lastniki precej kasneje. Začetnik sevniške veje Šmukov je bil kolarski mojster Valentin Šmuk, po domače Ciprijan, doma iz Šentjakoba v Rožu na Koroškem. Bil je član ceha kovačev in kolarjev v Celju. Leta 1850 se je tu poročil z Marijo Kralj, rojeno v Žurkovem Dolu. Imela sta štiri živeče otroke. Z družino je najprej živel v predhodnici današnje Barovič-Perušek-Slemenškove hiše na Kvedrovi cesti 4, med letoma 1862 in 1878 pa je postal lastnik obravnavane hiše na vhodu v 'Florjanov graben'.

Za očetom je kolarsko obrt in hišo leta 1885 prevzel sin Henrik Šmuk (1854-1947). Z ženo Marijo-Mino Barle iz Smlednika, ki je delala v Sevnici kot gospodinja-kuharica pri Kaučičih, lastnikih trškega dvorca, sta imela sinova. Oče Henrik je bil sposoben obrtnik; v Sevnici je bil soustanovitelj in načelnik Kolektivne zadruge obrtnikov ter ustanovni član gasilskega društva in kasneje tudi njegov načelnik. Čeprav so bili Šmuki Slovenci, so bili nemško usmerjeni.

Sin Henrik Šmuk ml. (*1891), ki je ostal doma, ni nadaljeval družinske tradicije. Izučil se je za mehanika in ključavničarja, bil pa je tudi prvi v Sevnici, ki je opravljal službo avtotaksista. V zakonu s Sevničanko Terezijo Steiner sta imela tri otroke. Družina je najprej stanovala pri sosedu kovaču Francu Baroviču v Florjanski ul., konec dvajsetih let pa so se preselili v domačo hišo. Hajnrik, kakor so ga klicali, je prijavil obrt leta 1928. Pred tem je delal kot šofer v Zidanem Mostu. Mehanično delavnico, v kateri je prodajal tudi kolesa, je imel v najemu v pritličnem prizidku na zahodni strani stavbe sevniškega sodišča. Poleg ključavničarskih del je popravljal tudi kolesa, motorje in celo manjša popravila na avtomobilih. V delavnici je imel zaposlena dva pomočnika Antona Klakočarja in Franca Marondinija in dva vajenca, pri delu je pomagal tudi sin Rado. Znan je bil kot dober mehanik, obenem pa tudi kot nemčur in velik pristaš nacizma. Bil je tako zagrizen, da je celo med vajenci in pomočniki v svoji delavnici delal razlike.

Šmuk je bil eden prvih, ki je imel med obema vojnama v Sevnici svoj avto opel adam. Z njim je prvi v Sevnici opravljal prevoz potnikov - »avtotaksi«, ki ga je prijavil leta 1931. Navadno je vozil tržane na železniško postajo. Zmeraj je prevažal sodnika, odvetnika in zdravnika, drugače pa kot taksist v Sevnici ni imel dosti dela. Tako kot oče je bil tudi on dejaven v gasilskem društvu kot vodja motorne brizgalne.

Šmuk se je ob prihodu Nemcev aprila 1941 takoj postavil na okupatorjevo stran. Njegov sin Rado je leta 1942 kot prostovoljec stopil k esesovcem. Novembra 1944 je bil Šmuk imenovan za sevniškega župana in je zasedal to funkcijo do maja 1945. Konec vojne sta se najprej umaknili v Avstrijo njegovi hčeri, v začetku maja 1945 pa še skupaj z ženo. Družina je po vojni najprej živela v Gradcu, nato so se preselili v Schwarzwald v Nemčiji. Leta 1947 sta v Šmukovi hiši na isti dan umrla Henrikov oče in tašča.

Po nacionalizaciji, ki je sledila, je v hiši živelo več družin. Konec 50. let 20. stoletja sta hišo kupila zakonca Matija in Julijana Irgolič. Irgolič je bil Maistrov borec za severno mejo in predvojni orožnik v Sevnici, žena pa je bila Sevničanka, rojena Lipovšek (njena sestra Kati Waland soustanoviteljica Konfekcije Lisca, njena nečakinja upok. prof. biologije Hilda Lipovšek). Imela sta sinova Rafka (znani pevec slovenske zabavne glasbe) in Romana. Leta 1993 je hišo kupil Ivan Bertole in v pritličju odprl trgovino B-sat. Kmalu po letu 2006 je trgovina zaprla vrata, hiša pa je od tedaj ostala prazna in samevala.


S. R., foto: L. M.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam
»