Časopis za pokrajino Posavje
21.03.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Preko MOST-u do višje kvalitete bivanja

Objavljeno: Sreda, 06.03.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_0964

Predstavitve se je udeležilo lepo število zainteresiranih občanov.

Zaposleni na Centru za socialno delo in drugih partnerskih ustanovah – izvajalci oskrbe in nege v sklopu pilotnega projekta integrirane oskrbe na domu MOST – so svoja področja dela za zainteresirano javnost, svojce in uporabnike podrobno predstavili 2. marca na Občini Krško.

Pomoč na domu že dobro utečena

Pomoč na domu družini, ki ga CSD Krško izvaja že 27 let, in pilotni projekt MOST sta sicer dva ločena, pa vendar v izhodiščnem namenu povezana projekta. Pri pomoči na domu gre za plačljivo storitev, ki jo krijeta uporabnik in Občina Krško, namenjena pa je osebam, ki imajo zagotovljene pogoje za bivanje v svojem domačem bivalnem okolju, se pa spričo različnih dejavnikov, kot so starost, invalidnost, kronične bolezni ali težje telesne in duševne motnje, ne morejo oskrbovati in negovati več sami, prav tako pa jim ne morejo potrebne oskrbe zagotavljati svojci. Pomoč oskrbovalk Enote Pomoč na domu je zato pri teh osebah usmerjena na zagotavljanje pomoči na tistih področjih, ki jih oseba najbolj potrebuje, naj gre za zagotavljanje temeljnih dnevnih opravil (oblačenje, umivanje, hranjenje ipd.) ali v obliki nudenja pomoči pri gospodinjskih opravilih (dostava pripravljenih obrokov, nabava potrebnih živil, osnovno čiščenje bivalnega prostora idr.) ali pa v obliki pomoči pri ohranjanju socialnih stikov oskrbovane osebe.

DSC_0987

Tako Enota Pomoč na domu kot MOST se nahajata v obnovljenem objektu nekdanje Železnine v Krškem.

Delo oskrbovalk je omejeno na zagotavljanje najnujnejše oskrbe, ne izvajajo pa zdravstvene pomoči in fizioterapije, ne popravljajo aparatov ali prenašajo težja bremena, prav tako ni med njihovimi delovnimi obveznostmi denimo delo na vrtu, obnova stanovanja, skrb za domače živali ipd. Do pomoči na domu so upravičene osebe, ki so stare 65 in več let in, kot že rečeno, niso več sposobne povsem samostojnega življenja, če gre za duševno in telesno prizadete osebe ali invalide, kronične bolnike ali če gre za hudo bolnega otroka ali otroka s težjo telesno ali duševno motnjo v razvoju. Osebe, ki so upravičene do pomoči na domu, so te deležne največ do trikrat dnevno vse dni v tednu ali največ 20 ur v tednu. Skupno 24 oskrbovalk jetekom minulega leta zagotavljalo pomoč kar prek 220 osebam. Od tega je okoli 140 uporabnikov dopolnilo 80 in več let, nekaj prek 60 uporabnikov je bilo starosti med 65 in 80 let, 20 uporabnikov pa je bilo mlajših od 65 let.

MOST – podpora osebi in svojcem pri bivanju in oskrbi v domačem okolju

V primerjavi s socialnovarstveno storitvijo Pomoč na domu gre pri enoletnem in zaenkrat za deležnike brezplačnem pilotnem projektu MOST za nudenje celovite oskrbe osebam, ki so v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih potreb v domačem okolju. Projekt bo služil tudi za preverjanje in na podlagi pridobljenih izkušenj dopolnitev zakona o dolgotrajni oskrbi.

Definicija dolgotrajne oskrbe: dolgotrajna oskrba je področje, ki predstavlja sistem ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Projekt so na CSD Posavje - Enota Krško na območju občine Krško že začeli izvajati, trenutno pa storitve izvajajo že pri 35 uporabnikih, nam je povedala vodja projekta Carmen Rajer iz CSD Krško. Gre za niz obravnave posameznika s strani več povezanih strokovnih služb, ki opravijo celovito obravnavo oskrbovane osebe. Vključitev ali vstopno točko do storitev v projektu MOST – oba projekta, tako Pomoč na domu kot MOST imata sedež na naslovu CKŽ 19 – predstavlja t. i. Enotna vstopna točka (EVT). Nanjo naslovi pisno ali poda telefonsko vlogo za vključitev zainteresirana oseba, njegovi svojci, lahko tudi ustanove. Na podlagi te zaposlen strokovni tim, ki ga sestavljajo Urška Derganc, dipl. delovni terapevt, Cvetka Strajnar, dipl. fizioterapevt, Mateja Lakner, dipl. med. sestra, in Mojca Iljaš, dipl. soc. delavka, obiščejo posameznika ter s podrobnim preverjanjem in opisom njegovih potreb, ne nazadnje pa tudi želja izdelajo na podlagi izpolnjenega vprašalnika oceno, ali posamezna oseba sodi v dolgotrajno oskrbo ali bi jo lahko oskrbovali v sklopu Pomoči na domu. Do sedaj so navedene opravile že 67 ocen oseb, od tega so bile tri osebe ocenjene kot neupravičene do tovrstne pomoči.

DSC_1002

Vodja projekta Carmen Rajer

Koordinatorka dolgotrajne oskrbe Maruša Pečarič zatem ponovno obišče uporabnika ter z njim in svojci glede na izkazane potrebe in vključitev potrebnih enot izdela izvedbeni načrt in izbiro izvajalcev, ki nudijo pomoč posamezniku, in tudi v nadaljevanju koordinira delo med enoto dolgotrajne oskrbe, med socialnim in zdravstvenim varstvom ter ostalimi vključenimi, kot so svojci, prostovoljci ipd. Torej, ko ima oseba izdelano celovito oceno, kakšne so njene potrebe, steče oskrba s strani Enote za ohranjanje samostojnosti ter Enote za zdravstveno oskrbo. Enota za ohranjanje samostojnosti je namenjena psihosocialni podpori, ohranjanju ali povečevanju samostojnosti uporabnika ter da se stanje osebe ne poslabšuje, na terenu pa glede na potrebe posameznika storitev izvajajo Rok Hrvatin, dipl. fiziot., Karla Vidmar, uni. dipl. soc. del., Luka Zupan, mag. kineziologije, in Barbara Župevc, dipl. del. terapevt, medtem ko se Enota za oskrbo posveti izvajanju zdravstvene nege. Ta obsega neakutne postopke in posege v zdravstveni negi, namenjeni za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja uporabnika, skratka, da lahko uporabnik čim daljše obdobje biva v domačem in ne institucionalnem okolju. Zdravstveno oskrbo izvajajo zaposleni zdravstveni tehniki: Milena Uršič, Anja Mirnik Lupšina, Nataša Mlakar in Jolanda Možek.

Dodatna ponudba: e-oskrba

E-oskrba predstavlja socialno-varstveni servis celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma ali t. i. pomoč na daljavo. Izvedejo jo tako, da na bivališču uporabnika namestijo opremo (senzorje po prostorih), ki omogoča 24-urno varstvo na daljavo oz. se brez pritiska na potreben gumb ob zaznani anomaliji, denimo padcu uporabnika, avtomatsko sproži klic na pomoč v 24-urni Telekomov center za pomoč, ta pa posreduje klic svojcem in oskrbovalcem. Telekomova e-oskrba je v času trajanja projekta za 50 oseb brezplačna, sicer pa je storitev plačljiva, a so cene paketov regulirane s strani pristojnega ministrstva. Navedena oskrba je namenjena starejšim od 65 let, ki večino dneva živijo sami, invalidom z okvarami vida in sluha, gibalno oviranim, osebam z demenco in osebam, ki so tvegane za padec, osebam, ki so po hospitalizaciji odpuščene v domačo oskrbo, kroničnim bolnikom ali bolnikom s težjimi boleznimi (eden od paketov vključuje tudi spremljanje življenjskih vitalnih funkcij posameznika), osebam, ki so vključene v program formalne oskrbe na domu, in osebam, ki imajo pravico do neakutne zdravstvene nege.

B. M.
« Nazaj na seznam