Časopis za pokrajino Posavje
27.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Projekt GeoFood za promocijo pridelave hrane s pomočjo geotermalne energije

Objavljeno: Nedelja, 19.09.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
fakulteta_za_turizem_projekt_geofood (2)

Udeleženci na zaključnem dogodku projekta GeoFood

Občina Brežice in Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru skupaj sodelujeta v projektu GeoFood, katerega cilj je spodbuditi uporabo geotermalne energije za različne namene, še posebej pri proizvodnji hrane. Ob skorajšnjem zaključku projekta so pripravili razstavo informativnih plakatov o geotermalni energiji »Vrelci toplote, inovacij in zelene prihodnosti«, ki je postavljena v zibelki rabe geotermalne energije v Sloveniji – v občini Brežice.

Tradicija pridelave hrane z geotermalno energijo

fakulteta_za_turizem_projekt_geofood (4)

Koordinatorica projekta GeoFood dr. Maja Turnšek s Fakultete za turizem UM

V petek so bili na dogodku ob postavitvi razstave, ki je sicer zaradi deževnega vremena namesto na ploščadi pri HE Brežice, kjer bodo plakati tudi postavljeni, da si jih bodo lahko mimoidoči ogledali, potekal v malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice, prisotni predstavniki vseh partnerjev projekta iz brežiške občine. Kot je povedala koordinatorica projekta dr. Maja Turnšek s Fakultete za turizem, je GeoFood mednarodni projekt, v katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Nizozemske in Islandije. Gre za velik projekt, ki je financiran preko ERANET Cofund GEOTHERMICA projekta, s podporo Evropske komisije, The Research Council in Iceland (Rannis), Netherlands Enterprise Agency (RVO), Ministrstva za infrastrukturo RS in Ministrstva za okolje in prostor RS. Njegov namen je promocija geotermalne energije, ideja pa razmišljanje o kaskadni rabi energije, se pravi, da ko se najprej izkoristi geotermalna energija za prvotne namene, npr. za ogrevanje rastlinjakov, obstaja potem možnost, da se odpadna toplota izkorišča dalje. Ena izmed teh možnosti je tudi pridelava hrane. »V Brežicah smo zelo ponosni na tradicijo pridelave hrane z uporabo geotermalne energije, saj se je na Čatežu z uporabo geotermalne energije za ogrevanje rastlinjakov v organizaciji KZ Brežice začelo že leta 1962, tudi večina raziskav se je odvila na tej lokaciji, saj imamo kar veliko število geotermalnih vrtin,« je pojasnila in nadaljevala, da si v prihodnosti želijo, da bi se to področje še bolj usmerjalo v izkoriščanje geotermalne energije na okolju prijazen način ter z iskanjem načinov kaskadne rabe in reinjekcije, tj. da ko uporabiš geotermalno vodo, jo vrneš nazaj v zemljino skorjo.
fakulteta_za_turizem_projekt_geofood (15)

Informativni plakati o geotermalni energiji, ki bodo postavljeni na ploščadi pri HE Brežice


Na ogledu dobrih praks na Nizozemskem

Turnšek je še omenila, da so peljali avtobus lokalnih pridelovalcev na Nizozemsko na ogled načina pridelave hrane s t. i. hidroponiko (posebnim načinom gojenja rastlin) in akvaponiko (sistem gojenja zelenjave s pomočjo rib). Tam so namreč postavili testni akvaponski sistem, v katerem je združeno gojenje rib vrste tilapija in pridelava različnih vrst solatnic, za kar uporabljajo geotermalno energijo. Na osnovi tega modela so projektni partnerji zgradili drugi demonstracijski akvaponski objekt na Islandiji. »Zanimivo je, da je ekološka pridelava, torej pridelava v zemlji, še vedno ’sveti gral’, za izkoriščanje geotermalne energije je najbolj optimalna pridelava v vodi z dodajanjem hranil, ki so lahko zelo naravna, a ko vidiš še vedno ogromno pridelane hrane na zelo industrijski način, je pogosto prva reakcija, da je to nekaj, kar si ne predstavljamo, da bi raslo na babičinem dvorišču,« je pojasnila in dodala, da bi bilo treba v prihodnosti razmišljati – in Evropska komisija ima načrte –, da se zelo dvigne ekološka pridelava, in to je treba po njenem vsekakor podpirati, po drugi strani pa ima pridelava v rastlinjakih tako veliko količino pridelane hrane po donosu, hkrati pa je neškodljiva, brez pesticidov, za opraševanje uporabljajo npr. čmrlje. »A še vedno imamo do tega bolj odklonilen odnos, ko slišimo besedo industrijsko, a treba je vedeti, da velika količina zahteva zelo optimiziran pristop k pridelavi hrane,« je dejala in še enkrat spomnila, da so bili na Čatežu prvi v Sloveniji in celo eni izmed prvih v Evropi, ki so takrat uporabljali geotermalno energijo za pridelavo hrane. Sedaj pa je ta način značilen bolj za Prekmurje (npr. pridelava paradižnika Lušt). Zato si želijo, da bi se v prihodnosti tak način pridelave hrane spet nadaljeval tudi v Posavju.

Bogata zgodovina je predstavljena na petih zanimivih plakatih, ki bodo torej postavljeni na ogled na prostoru pred HE Brežice. Poleg zgodovine so na plakatih predstavljeni tudi temeljni pojmi geotermalne energije ter priporočila za trajnostno rabo tega obnovljivega in s tem tudi zelenega vira energije. Bolj podrobno sta prikazani obe zdravilišči v občini – Terme Čatež in Terme Paradiso. Eden od plakatov je posvečen tradiciji gojenja rastlin v rastlinjakih, ki je bila na Čatežu izjemno močna. Prav tukaj želi projekt izpostaviti, da regija še vedno zagotavlja velik potencial za ogrevanje rastlinjakov z geotermalno energijo za vse morebitne prihodnje investitorje. Na razstavi pa so zbrani tudi primeri različnih načinov uporabe geotermalne energije za namene turizma – od geotermalnih pohodnih poti, ogleda vrtin, elektrarn, rastlinjakov do zabavno-izobraževalnih centrov.

Po besedah župana Ivana Molana je Občina Brežice k temu projektu z veseljem pristopila kot partner, z namenom povezati različne institucije z lokalnimi pridelovalci hrane. »Občina je tista, ki usmerja razvoj prostora, in če bi prišlo do kakšne dodatne pobude za rabo geotermalne energije, podobno kot je prišlo pred leti v Dobovi, kjer so na podlagi tega nastale ene lepših butičnih toplic, bi seveda ponovno pristopili k temu. Vesel bi bil, če bi se ponovno začela tudi kakšna pridelava hrane, sadja, zelenjave z uporabo geotermalne energije,« je povedal župan.

Podjetje HESS s Centrom obnovljivih virov energije

Direktor družbe Hidroelektrane na spodnji Savi (HESS) Bogdan Barbič je izjavil, da so veseli, da se je tak projekt, kot je GeoFood, odvijal v občini Brežice. V družbi načrtujejo nadaljnjo promocijo obnovljivih virov električne energije, zato pripravljajo projekt zabavno-informativnega Centra obnovljivih virov energije (COE), kjer bodo predvsem za obiskovalce prikazali široko paleto obnovljivih virov, ki so na razpolago v Sloveniji, pa tudi načine upravljanja z vodami v spodnjem delu Save, je še omenil.

V Termah Čatež geotermalno energijo izkoriščajo že desetletja oz. kar stoletja, je poudarila Alenka Mokrovič Pogačar, pomočnica direktorja prodaje in marketinga, in dodala, da je bilo to najprej za zdraviliške, kurativne namene, kasneje so jo prilagodili tudi za namene zabave z ustanovitvijo blagovne znamke Termalna riviera v letu 1991. »A nismo se ustavili pri tem, temveč smo za ogrevanje nastanitvenih kapacitet na lokaciji Čateža prav tako uporabili energijo termalne vode, poleg tega smo jo v preteklosti uporabljali za ogrevanje okrasnih rastlin in zelenjave, v zadnjih letih pa smo energijo geotermalne vode in vrelcev s pridom uporabili pri izgradnji nogometnih igrišč v kompleksu Term Čatež in na ta način sezono igranja nogometa – podobno kot že takrat Termalno riviero – podaljšali na 365 dni v letu,« je povedala in izrazila upanje, da bodo v prihodnosti znanja mlajše generacije pripomogla k temu, da bodo to vodno bogastvo, ki ga imamo tukaj v Posavju, s pridom uporabili še za kakšne druge namene.

Kot je navedla zelena koordinatorica v Zeleni shemi slovenskega turizma Ana Ponikvar iz ZPTM Brežice, se trudijo, da ljudi ozaveščajo o zelenem ravnanju, tako z energijo kot tudi okoljem. Pomembno je, da na destinacijo Čatež in Brežice pridemo na trajnostni način, npr. z vlakom, kolesom ali peš. Pri tem je pomembna zelena energija, ker gledamo na to, da bomo imeli zeleno okolje in ga ohranili v takšnem stanju, kot je danes, oz. še v boljšem, če je mogoče.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»