PU Novo mesto: Na območju Rigonc v letošnjem letu že 25 tisoč ilegalnih prehodov meje

Policisti PU Novo mesto so zaradi velikega porasta nedovoljenih vstopov v Slovenijo, v zadnjem obdobju predvsem na območju Rigonc, povečali prisotnost policistov na tem območju, v sodelovanju s hrvaškimi policisti izvajajo mešano patruljiranje, prilagajajo načine dela, nedovoljene vstope pa odkrivajo tudi s pomočjo tehničnih sredstev. Delo policije na področju odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih prehodov meje na območju PU Novo mesto in prizadevanja za zagotavljanje varnosti sta na današnji izjavi za medije predstavila direktor PU Novo mesto Igor Juršič ter vodja Oddelka za državno mejo in tujce na PU NM Bojan Tomc.

Kot je povedal Juršič, območje Rigonc trenutno predstavlja največji prehod ilegalnih migrantov v Sloveniji, zato je policija okrepila nadzor s patruljami in tehničnimi sredstvi. "Na dnevni ravni uporabljamo konjenico, vodnike službenih psov, helikopter in različne patrulje različnih policijskih postaj, kot so PP Brežice, PP za izravnalne ukrepe in Specializirana enota za nadzor državne meje," je naštel in dodal, da na dnevni ravni sodelujejo tudi s hrvaškimi varnostnimi organi predvsem v sodelovanju z mešanimi patruljami, ki se izvajajo na območju Hrvaške in Slovenije, prav tako po njegovih besedah odlično sodelujejo tudi z lokalnim prebivalstvom, "ki so druge oči našega dela in obvladovanja migracij, za kar se jim tudi zahvaljujem za vso pomoč".

Letos v prvih osmih mesecih 32.500 ilegalnih prehodov, lani 5000

Tomc je najprej navedel, da so na območju PU Novo mesto v letošnjem letu obravnavali že 32.500 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, medtem ko so v enakem obdobju lani zabeležili le približno 5000 takšnih prehodov. Tako visoke številke, kot je bila v avgustu, še niso imeli nikoli, je poudaril. Najbolj obremenjeno območje je med reko Savo in bivšim mejnim prehodom Rigonce, kjer je letos državno mejo na nedovoljen način prestopilo že približno 25 tisoč tujcev, je še omenil. Dodal je, da jim nudijo pomoč tudi policisti konjeniki iz Maribora in Ljubljane ter policisti iz Postaje letališke policije Brnik. "Kar se tiče sodelovanja s hrvaškimi kolegi, je le-to odlično tako na regionalnem kot lokalnem nivoju. Večkrat mesečno se srečujemo na skupnih sestankih, delujemo v okviru skupnih mešanih patrulj tako pri nas kot na Hrvaškem v skladu s protokolom izvajanja mešanega patruljiranja," je dejal Tomc. Izpostavil je tudi, da so letos prijeli že 177 tujcev, ki so storili kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja državnega ozemlja oz. tihotapstva, v enakem obdobju lani jih je bilo prijetih 31. Po Tomčevih besedah v tem primeru vodijo predkazenski postopek po dveh različnih členih Kazenskega zakonika, in sicer 308.3 in 308.6, pri slednjem gre za primer, ko so tujci tihotapljeni v razmerah, ki so zanje življenjsko ogrožajoče, običajno je to v primeru, ko je v kombiju naloženih večje število tujcev in bi bilo v primeru prometne nesreče tveganje po hudih poškodbah bistveno večje. Takšnih primerov je bilo v tem letu že 16, je navedel. 

Zadnji vikend je število nedovoljenih prehodov nekoliko padlo

Na naše novinarsko vprašanje, ali se po dobrih treh tednih morda že poznajo kakšni učinki poostrenega nadzora policije na tem območju, je Tomc odvrnil, da so v zadnjem vikendu opazili nekoliko nižje število nedovoljenih prestopov državne meje, kot je bilo v prejšnjem vikendu, nekje za tretjino. "V prejšnjih tednih je bilo v povprečju več kot 300 nedovoljenih prehodov, en dan tudi celo 445, v tem tednu pa se številka giblje med 120 in 200," je navedel in nadaljeval: "To lahko pripisujemo deloma učinkom večjega nadzora, lahko pa je tudi nek drug dejavnik. Opravljamo še analize in poskušamo ugotoviti, kaj je vzrok temu," je izjavil in dodal, da tudi hrvaški kolegi podobno beležijo nižje število migracij. Poudaril je še, da skrbijo predvsem za to, da je naselje Rigonce čim manj obremenjeno z nedovoljenimi prehodi, in zagotavljajo, da migranti ne zahajajo v naselje. "Poskušamo jih prijemati čim bližje mejni črti," je dodal Tomc, ki še pravi, da po trenutnih ugotovitvah policistov načeloma vsi prijeti tujci tudi izrazijo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji. "Policist v tem primeru ni pristojen, da bi ocenjeval, ali je določen tujec upravičen do mednarodne zaščite ali ne, ampak mora ugotoviti identiteto tujca, pot, po kateri je slednji prišel v Slovenijo, in zbrati morebitna druga obvestila, ki bi bila pomembna za odločanje o njegovi prošnji za azil. Po tem policijskem postopku policisti tujce odpeljemo v prostore Urada za oskrbo in integracijo migrantov, oz. drugače rečeno, v azilni dom, kjer stečejo nadaljnji postopki, ki pa niso več v pristojnosti policije," je pojasnil Tomc. Po njegovem jim ograja na slovensko-hrvaški meji pomaga bolj v tem smislu, da predvsem "skanalizira" tujce v določeno smer, kjer jih policisti počakajo. "Sicer pa v tem času policija ni zaznala nobenega varnostnega pojava, za katerega bi rekli, da je bil storilec migrant. Nismo prejeli nobene prijave o kakršnem koli poškodovanju, tatvini ali kršenju javnega reda," je za konec še povedal Tomc.

R. R.