Časopis za pokrajino Posavje
27.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

So Romi »nad« vsemi zakoni?

Objavljeno: Petek, 07.08.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
Gorica - romska problematika (2)

Z zbora krajanov krškopoljskih naselij

Naraščajoče število tatvin, vandalizma, ustrahovanja s strani Romov so bili povod, da je predsednica KS Veliki Podlog Karolina Cizerle 22. julija sklicala srečanje oz. zbor krajanov na Gorici, ki so se ga udeležili tudi župan občine Krško in predstavnika Policijske postaje Krško.

Zaradi omejitve zbiranja števila udeležencev zaradi potencialno možnih okužb s covidom-19 so bili na srečanje povabljeni predvsem oškodovani vaščani dveh naselij z območja KS Veliki Podlog, vendar so se ga udeležili tudi posamezni krajani drugih zaselkov na Krškem polju. Kot je za Posavski obzornik ob tem povedala Karolina Cizerle, tatvine, vandalizem in ustrahovanja vaščanov s strani Romov, predvsem pripadnikov v Kerinovem Grmu živeče romske skupnosti, zdaleč presegajo pristojnosti in zakonske možnosti ukrepanja KS kot organa za zadovoljevanje javnih potreb krajanov na najožjem teritorialnem območju,
Gorica - romska problematika (3)

Predsednica sveta KS Veliki Podlog Karolina Cizerle

zaradi česar lahko ta zgolj opozarja pristojne institucije in organe, da z namenom zaščite prebivalstva in njihovega premoženja povzamejo ukrepe ali prenesejo zahteve po njih na višjo raven odločanja.

Župan mag. Miran Stanko je zbranim povedal, da je s problematiko seznanjen, da se zaveda resnosti situacije in da se na tematiko romske problematike domala dan za dnem vrstijo pogovori in sestanki, kot denimo dan pred navedenim zborom, ko se je ponovno sestal s predstavniki trgovskih družb z območja Krškega, saj so te zaradi tatvin in izgredov, ki jih Romi povzročajo po prodajalnah, že zagrozili, da bodo prodajalne zaprli.
Gorica - romska problematika (7)

Zbora krajanov na Gorici so se udeležili tudi župan občine Krško in predstavnika Policijske postaje Krško.

»S predstavniki trgovskih družb, predvsem sta v zadnjem obdobju na udaru Mercator in Tuš, smo se dogovorili, da podajo pisno oceno, za kakšno oškodovanje gre na dnevni, mesečni ravni, da lahko te podatke v imenu občine neposredno posredujemo ministru za notranje zadeve s prošnjo, da v ta namen kadrovsko okrepi Policijsko postajo Krško, hkrati pa da se lahko medresorsko z ministrstvom za pravosodje dogovorijo, da bodo te zadeve procesirali, bodisi s spremembo zakonodaje bodisi z drugimi ukrepi.« Ob tem je pozval oškodovane krajane, da v čim krajšem roku tudi oni oddajo na KS popise dogodkov, fotokopije policijskih zapisnikov in materialnih škod, ki so jih utrpeli, saj bodo lahko na višjem nivoju le s konkretnimi podatki argumentirali situacijo, ki je komaj še na meji vzdržnosti. »Niste samo vi na udaru, premoženjskih oškodovanj so deležne tako fizične kot pravne osebe predvsem na delu Posavja ter območju Dolenjske in Bele krajine. Vemo, da je problematika pereča in da če ne bo ukrepov, da lahko eskalira do te mere, da bo tako rekoč povsem neobvladljiva,« je še med drugim dejal župan, ki je hkrati opozoril, da v veliko primerih sploh ne pride do sodne obravnave, saj prijave kaznivega dejanja »tožilstvo zavrže kot malenkost ali nepomemben dogodek«.

Slednje je zbranim krajankam in krajanom potrdil tudi policijski inšpektor Duško Jevtić, ki je k temu dodal, da se tudi v primerih, ko storilce dobijo pri izvrševanju kaznivega dejanja, pogosto soočijo s tem, da tožilstvo v nadaljevanju odstopi od pregona, po drugi strani pa zaradi strahu pred maščevanjem Romov odstopijo od prijave tudi sami oškodovanci, ki se bojijo na sodišču soočiti s storilci. »Mi imamo z Romi od vseh inštitucij največ opravka,« je dejal Jevtić, »in vlagamo zelo veliko energije v to, da bi lahko preprečili kazniva dejanja, a žal se vselej nekje ustavi. Zbiramo podatke o njih, skušamo dokazati, da imajo nesorazmerno premoženje glede na prejete socialne transferje, saj je jasno, da ne more Rom voziti denimo BMW X6, če je prejemnik socialne pomoči, a mu ga ne moremo vzeti. Podatke pošiljamo na Finančno upravo RS in druge institucije, skratka, naredimo vse, kar je v naši moči oziroma še več, kot je mogoče sploh narediti ob kadrovskem primanjkljaju.« Krajani so sicer predlagali vrsto ukrepov, denimo zaplembo vozil, ukinitev socialnih transferjev, naj jim občina povrne povzročeno škodo ipd., kar pa v praksi ni izvedljivo zaradi pristojnosti, ki jih imajo ustanove na svojem področju.

Obsojeni na milost in nemilost peščice Romov

Krajani so izpostavili tatvine vzrejnih živali, izropane obdelovalne površine, celo do te mere, da so zatem sami primorani nakupovati zelenjavo v prodajalnah, požige njiv, tatvine raznega orodja, aparatov, koles ali drugih prevoznih in obdelovalnih strojev. Med drugim so opozorili, da mladoletniki izvajajo tatvine v času, ko bi morali obiskovati osnovno šolo, več odraslih prestopnikov se ukvarja s preprodajo orožja, mamil, bakra ipd. S strani Romov so deležni tudi izsiljevanj in ustrahovanj, pogosto kalijo javni red in mir z razgrajanjem, pijančevanjem in glasnim predvajanjem glasbe, slišati je tudi poke iz strelnega orožja; z zažigi avtomobilskih pnevmatik, vozil ali drugih predmetov ogrožajo širša obdelovalna pa tudi stanovanjska območja ipd. Pogosto so napadov in poškodovanj vozil deležne tudi gasilske enote med opravljanjem intervencij, da se Romi počutijo domala nedotakljive in »nad« vsemi zakoni, občutijo tudi policisti. Eden izmed napadov nanje se je pripetil v večernih urah istega dne, ko je na Gorici potekal navedeni zbor krajanov, ko so Romi policiste in njihova vozila med intervencijo v Kerinovem Grmu kamenjali in vanje metali različne predmete, pri čemer so na dveh avtomobilih povzročili tudi gmotno škodo.

Po uradnih podatkih naj bi na območju občine Krško prebivalo okvirno skupno 450 pripadnikov romskih skupnosti, po neuradnih podatkih pa naj bi bilo teh, saj naj bi po naseljih bivalo tudi več neprijavljenih pripadnikov iz drugih romskih skupnosti z območja Dolenjske, krepko več. A glede na gnev oškodovancev, tako fizičnih kot pravnih oseb, ki so domala dnevno prepuščeni na milost in nemilost »peščici Romov«, neodzivnost inšpekcijskih in ostalih služb, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, nezadostno delovanje organov pregona, neustrezno zakonodajo idr. se poraja vprašanje, kaj in kdaj bo sodu izbilo dno. Ko vse nakazuje na to, da bomo potencialno lahko priča tudi drugemu Ambrusu, ustanovitvi civilne iniciative z zahtevo po izselitvi Romov z območja občine, ki bi jo, v kar ne gre dvomiti, podpisala večina prebivalstva občine.

Bojana Mavsar

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam