Časopis za pokrajino Posavje
9.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Srečko Ocvirk: Naše okolje je prijetno in varno

Objavljeno: Četrtek, 11.10.2018    Rubrika: NOVICE Redakcija
Srecko Ocvirk (1)

Župan občine Sevnica Srečko Ocvirk

V prihajajočem mesecu novembru bo svoj praznik obeležila z vrsto prireditev in osrednjo slovesnostjo, na kateri bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja, občina Sevnica, zato smo k besedi povabili župana Srečka Ocvirka, ki je predstavil nekaj udejanjenih načrtov, nekatere, ki so v izvajanju, in nekatere, za katere se pripravlja projektna dokumentacija. Spregovoril je tudi o vlogi državnega svetnika in zakaj je lepo živeti v Posavju.

Kateri so najpomembnejši dosežki v iztekajočem se štiriletnem mandatnem obdobju vašega županovanja?
Težko je izpostaviti samo nekaj ključnih projektov, saj so zelo raznoliki in odgovarjajo na raznolike potrebe. Pa vendar menim, da so iztekajoči se mandat najbolj zaznamovale in bile finančno najbolj zahtevne investicije na področju šolstva. V Tržišču je bila zgrajena nova šola, v Šentjanžu nova telovadnica, podružnična šola na Studencu je dobila prizidek za potrebe vrtca. Energetsko so bile v zadnjih letih sanirane osnovne šole v Sevnici, v Krmelju, v Šentjanžu, v Boštanju, v Loki pri Zidanem Mostu, na Studencu. Šoli v Šentjanžu in Krmelju imata novi kotlovnici, konec oktobra bo v Šentjanžu namenu predana še nova šolska kuhinja z jedilnico. To je velik sklop posodobitev na šolskem področju in z njimi zaokrožujemo zelo intenzivno investiranje v predšolsko in šolsko vzgojo.

Seveda pa se je investiralo tudi v izboljšanje cestne infrastrukture in povečanje prometne varnosti, izvajalo se je povezovanje manjših vodovodnih sistemov v večje sklope in priključevanja na javni vodovodni sistem. Za javno komunalno infrastrukturo, za program vodooskrbe in kanalizacije, imamo pripravljene nove projekte, ki so pomembni za naš prostor. Pri tem računamo tudi na evropska sredstva, ki jih v iztekajočem se mandatnem obdobju za omenjeno področje ni bilo ravno veliko. V začetni fazi izgradnje je mestni stadion, za katerega menim, da je projekt desetletja. Naj še dodam, da je zaključena druga sprememba občinskega prostorskega načrta, sprejeti so številni občinski podrobni prostorski načrti. Občinski prostorski načrt je ponovno v spremembi zaradi novih razvojnih potreb gospodarstva in investitorjev, ki bi želeli graditi stanovanjske hiše.

Projekte je težko vezati na mandat; določeni se lahko začnejo v enem in nadaljujejo v prihodnjem, a vse to je del kakovostno pripravljenih načrtov. Poleg večjih projektov so vedno v izvajanju tudi manjši, ki prav tako vplivajo na kakovost bivanja. Veliki projekti odgovarjajo na strateške izzive, manjši pa tekoče sledijo dinamiki življenja.

Gradnja mestnega stadiona naj bi potekala v več fazah, a v kamnitem opornem zidu nastajajo kot pest velike razpoke, kaj to pomeni za nadaljevanje del?
Vsi, ki poznamo to območje, vemo, da gre za zelo zahteven poseg v prostor. Prostor, na katerem poteka gradnja, je bil pred več kot desetletjem izbran zaradi odlične lokacije, kljub svoji zahtevnosti. V letošnjem letu je bila izvedena stabilizacija terena z ureditvijo stadionske ploščadi, ravnine, na kateri bo v prihodnjem letu potekala ureditev 400-metrske atletske steze in nogometnega igrišča v sredini ter ostalih športnih objektov, ki sodijo v tak športni kompleks. Res pa je, da del brežine še nekoliko plazi in pritiska na obodno steno, saj je v zaledju še vedno določena količina vode, ki povzroča plazenje. Zato bo potrebno to brežino stabilizirati z dodatnimi ukrepi. Pri tem imajo glavno besedo strokovnjaki, a kljub temu bi želeli ohraniti videz amfiteatra, ki smo ga dosegli z naravnimi terasami. Te bodo uporabljene kot tribune, čeprav je bila na tem mestu prvotno predvidena pilotna stena. Sámo drsenje ne ovira projektiranja in nadaljevanje postopkov urejanja športnih površin na pripravljeni površini, v nadaljevanju pa se bodo umeščala tudi pomožna igrišča in športni objekti.

Ostaniva še malce pri vlaganju v športno infrastrukturo, v Krmelju že dalj časa tli želja po sodobnem športnem parku …
Športna igrišča so v vsakem kraju dobrodošla kot večnamenska infrastruktura, ki jo uporabljajo tako šole kot krajani, pa ne samo za športno udejstvovanje, ampak tudi za druženje. V naši občini je več kot 50 večjih in manjših športnih površini in Krmelj je eden tistih krajev, v katerem bomo nadaljevali z novimi ureditvami športnih površin primernega obsega. V bodočem športnem parku sta že urejena košarkarsko in rokometno igrišče, pa prostor za tenis in igranje odbojke na mivki. Z ureditvijo manjše atletske steze in manjšega nogometnega igrišča bi bila ta ponudba še dopolnjena in trudili se bomo, da jo izpeljemo. Za izvedbo ureditve so v sodelovanju občine in krajevne skupnosti že izdelane idejne podlage.

Tema, ki je vedno aktualna, je cestno omrežje in navezava na avtocesto, kaj se dogaja na tem področju?
Hitra cesta ali avtocesta med Celjem in Novim mestom je strateški projekt. Ta projekt vodi ministrstvo za infrastrukturo, Občina Sevnica pa je seveda zelo zainteresirana za čim prejšnjo izvedbo. Trenutno za srednji del načrtovane trase 3. razvojne osi potekajo postopki državnega prostorskega načrta umeščanja. Pogoj in temelj razvoja je čim prejšnje izboljšanje državne cestne mreže, zato na tem območju tečejo še nekatere druge, za nas prav tako pomembne ureditve, med njimi je ureditev državne ceste Sevnica–Planina, ki povezuje Posavje s Kozjanskim in Štajersko. Dela so v teku, zaradi zahtevnosti naj bi bila zaključena v prihodnjem letu. Ureditev te cestne povezave bo omogočila urejanje ceste v Zidanem Mostu, kjer Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo načrtuje prometne ureditve, ki bodo bistveno izboljšale pretočnost prometa proti Celju in Hrastniku. Izboljšanje cestne povezave se napoveduje tudi v smeri Trebnjega in tamkajšnjega priključka na avtocesto, saj Občina Mirna pripravlja projektno dokumentacijo za obvoznico mimo kraja Mirna. Aktivnosti potekajo tudi na ureditvah državne cestne mreže znotraj sevniške občine: direkcija je pristopila k nadaljevanju postopkov za ureditev podvoza v Boštanju, v izvajanju je projektiranje za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo mostu na Logu, v pripravi je projekt prenove mostu med Sevnico in Boštanjem. To so veliki projekti, ki bodo izboljšali prometno sliko celotne občine in mesta Sevnica oziroma tudi Boštanja in Loga.

Načrtovana obvoznica na Blanci še ni urejena, krajani in krajanke pa si želijo tudi boljši dostop z vozili do osnovne šole, so morda v teku kakšni pogovori?
Obvoznica na Blanci je bila del projekta ureditev ob gradnji Hidroelektrarne Blanca-Arto. V prvotnem projektu je bilo načrtovano nivojsko križanje ceste in železnice, a tako križanje ni bilo sprejemljivo niti za železnice niti za direkcijo za infrastrukturo, občino in tamkajšnjo krajevno skupnost. To ni bila optimalna rešitev, zato je prišlo do odločitve, da se izvede izvennivojsko križanje z gradnjo nadvoza na Blanci. Ta nadvoz je sedaj uvrščen v državni načrt razvojnih programov za izgradnjo. Vzporedno z realizacijo tega projekta bo urejen tudi nov dovoz do osnovne šole. V tem prehodnem obdobju bo občina investirala v izgradnjo obračališča za avtobuse z razširjenim dostopom – skladno s pričakovanim novim dostopom po izgradnji nadvoza. Projekt je tako kot most Log pomemben za izboljšanje varnosti in pretočnosti cestnega in železniškega prometa.

Ob obnovljenem nadvozu v Šmarju so ostali temelji začasnega mostu, obstaja možnost izgradnje dodatnega objekta?
Nadvoz v Šmarju je prenovljen, s čimer se je prometna varnost bistveno zvišala. Pešci lahko varno uporabljajo pločnik, omejitve za tovorni promet glede nosilnosti ni več. Vendar je želja večja, zato smo z direkcijo za infrastrukturo podpisali sporazum, da Občina Sevnica v uporabo prevzame ohranjene temelje nadomestnega mostu. Cilj tega je, da na območju od rondoja pri trgovini Lidl preko nadvoza do rondoja v Šmarju vzpostavimo tudi kolesarsko pot. Na tem delu se namreč povečuje tako število pešcev kot kolesarjev, saj se Sevnica in Boštanj z dnevnim prometom vse bolj povezujeta. Pripravili smo idejne zasnove za ureditev novega objekta čez železniško progo, pri čemer pa računamo na evropska sredstva za urejanje kolesarskih stez. Projekt usklajujemo s projektom ureditve širšega območja Železniške postaje Sevnica, ki obsega območje od nadvoza v Šmarju do gasilskega doma v Sevnici z vsemi spremljajočimi ureditvami, tudi podhodi in podvozi na območju železniške postaje.

Bi se morda s to novo pridobitvijo izboljšal tudi dostop v industrijsko cono na Savski cesti v Sevnici?
Na tem območju načrtujemo še en velik projekt, ki je usklajen v okviru dogovora za razvoj regij. To je nadvoz preko železniške proge Sevnica–Trebnje, ki bo izboljšal dostop do nove poslovne cone Šmarje in do poslovne cone na Savski cesti brez nivojskega križanja z železnico. Ta ureditev bi prinesla pozitivne spremembe in je trenutno v fazi projektiranja za pridobitev gradbenega dovoljenja ter prijave na razpis za razvoj regije za pridobitev sredstev. Projekt je predviden za realizacijo v letih 2019, 2020 in 2021.

Spremembe naj bi se zgodile tudi v vaškem jedru Boštanja, kakšne?
Starejši deli krajev ali mest so pogosto izpostavljeni manjši naseljenosti in odselitvam, objekti v teh delih niso več tako atraktivni za bivanje in ostajajo prazni. To se zgodi, kadar infrastrukturne ureditve ne sledijo potrebam sodobnega bivanja. V Boštanju sicer to ni tako izrazito, a kljub temu je potrebno izvesti posodobitve. V pripravi je načrt za celovito ureditev starega vaškega jedra na območju od TVD Partizana Boštanj in gasilskega doma do stare pošte in farne cerkve ter do pokopališča. Glavni namen ureditve je pridobitev in ureditev dodatnih parkirnih prostorov in zunanjega igrišča pri TVD Partizanu ter pokritje prostora za balinanje. V načrtu je tudi rušitev enega stanovanjskega objekta. Gre za manjše ukrepe, ki morajo biti povezani v smiselno celoto, če želimo doseči zanimivo in privlačno urejenost kraja.

Pomemben del infrastrukturne ureditve so tudi vodovodni sistemi, nekateri so že dotrajani in potrebni obnove, ponekod si želijo priključitve na javni vodovodni sistem.
Na območju občine Sevnica je evidentiranih več kot 210 vodovodnih sistemov, od tega je 54 javnih vodovodov, ki s pitno vodo oskrbujejo tri četrtine prebivalstva. Z njimi upravlja Komunala Sevnica. Nekateri sistemi so še vedno v prehodnem obdobju upravljanja. Nekateri vodovodni sistemi niso del javne vodovodne mreže in so namenjeni vodooskrbi manjših zaselkov s pitno vodo.

Pred leti je bila pripravljena strategija vodooskrbe za celotno občino in v skladu s to strategijo je bilo izvedenih več projektov ureditve primarne mreže vodooskrbnih sistemov na levem in desnem bregu reke Save. Za prihodnje obdobje je v pripravi projekt ureditve primarne mreže na tistem delu, kjer ta mreža še ni bila zgrajena, ali pa je neprimerna in potrebna obnove, nove ureditve in povezave. S tem celovitim projektom, ki ima vir financiranja v regionalnem razvojnem programu in dogovoru za razvoj regij, želimo vzpostaviti nove vodne vire in primarno vodooskrbno mrežo. Ko bodo vzpostavljeni novi vodni viri in primarna mreža, bomo lahko pričeli s posodobitvijo ostalih delov vodovodnega omrežja. V tem projektu je ključno, da posodobimo največje kraje, kamor sodita tudi Loka in Račica, kjer je vodooskrbna mreža potrebna prenove in posodobitve dotrajanega dela in vzpostavitve hidrantne mreže, ki ta trenutek ne izpolnjuje povsod potrebnih kriterijev. V tem in preteklem letu smo delno zgradili tudi nov vodovni sistem v vasi Radež, odprto je še vprašanje vodooskrbe na Jelši. Cilj je vzpostaviti močno primarno mreže vodooskrbe po celotnem območju občine, kajti voda je ključen vir življenja.

Infrastrukturna in ostala urejenost vpliva tudi na razvoj turizma, kje vidite nove turistične priložnosti?
Turizem je kompleksna gospodarska dejavnost, v njej ima vsak od akterjev svojo nalogo in zadolžitve. Svetovni turizem se ne razvija več zgolj v smeri množičnega turizma in velikih turističnih destinacij, pač pa v smeri sonaravnega, trajnostnega, razpršenega turizma, kamor sodi sevniška turistična ponudba z gradom, reko Savo, pohodništvom po urejenih poteh, vinskim in kulinaričnim turizmom ter še marsičem. Pri tem je ključna povezava vseh turističnih ponudnikov, kar želimo pospešiti z izdelavo strategije razvoja turizma sevniške občine, v kateri je grad zagotovo osrednja turistična točka, vendar to ni dovolj. Turist si želi zgodbe, dogodkov, dogodivščin, atraktivno preživljanje prostega časa. Pri tem je pomembna tako gostinska kot ostala ponudba. Trend razvoja turizma v zadnjih letih je zelo dober in zelo hitro so se tudi sevniški turistični ponudniki prilagodili spremenjenim potrebam in željam na trgu, tako da imajo turisti, ki prihajajo v Sevnico, na voljo zanimive točke za oglede in bivanje. Ena izmed teh je tudi Lisca, kjer imamo v načrtu še kar nekaj ureditev in posodobitev. Zelo dober odziv opažamo pri ureditvi postajališč za avtodome. Cilj je, da se turist z avtodomom na parkirišču ne zadrži zgolj nekaj ur, ampak da ostane dan, dva ali več, kar že dosegamo. Turizem je dejavnost, ki bo v prihodnosti nudila tudi več delovnih mest.

Staro sevniško mestno jedro ima dva edinstvena spomenika nepremične kulturne dediščine, staro kovačnico in frizerski salon z vso ohranjeno opremo in predmeti, ki sta še ena zadnjih ostankov obrtništva v Sevnici, a njuna vrata so zaprta, čeprav bi lahko bila del zanimive tematske poti ali pa samostojnega ogleda.
Urejanje objektov kulturne dediščine, zgodovinsko atraktivnih objektov, tematskih in učnih poti je vedno pred izzivom, kako zagotoviti finančna sredstva. Občine še vedno pridobivamo manj sredstev, kot je v skladu z zakonom izračunana potrebna povprečnina. Država meni, da v občinah znamo in zmoremo realizirati naloge tudi z zelo malo sredstvi. Urejanje kulturne dediščine ni zapisano v osnovnih nalogah občine, zato za tovrstne naloge ni razpoložljivih sredstev v višini, kot bi si to želeli in bi to potrebovali. Tovrstne projekte zato razvijamo s pomočjo evropskih sredstev, ki jih pridobimo na razpisih. Pri teh je nekoliko lažje, če so ti objekti v lasti občine. Omenjena objekta sta v zasebni lasti, vendar z lastnikoma iščemo rešitve, zato verjamem, da bodo ne glede na lastništvo ti objekti nekoč odprli svoja vrata. V sodobnem svetu je tehnična dediščina vedno bolj cenjena in pričakujem, da bo iz evropskih razpisov v prihodnjih letih tudi mogoče pridobiti finančna sredstva.

Pri ohranjanju in urejanju nepremične kulturne dediščine načrtujemo tudi obnove na objektih, ki so v lasti občine. Posodobitev naj bi v prihodnosti doživela občinska hiša oziroma prostori spodnjega starega sevniškega gradu, v delu katerega je trenutno tudi občinski arhiv. Ta arhiv želimo preseliti v Loko pri Zidanem Mostu, v za to namenjen objekt. V izpraznjenih kletnih prostorih bi uredili prostore za turistično, informacijsko, kulturno, galerijsko, razstavno in protokolarno dejavnost. Na podlagi razvoja tega dela je v nadaljevanju mogoč razvoj tematske poti z ogledom prostorov spodnjega sevniškega gradu, starega frizerskega salona in kovačnice, ki bi ji dodali še ogled cerkve sv. Florjana in sv. Nikolaja, zaključili bi lahko v stari trški gostilni, ki je pod spomeniškim varstvom, ali pa bi se povzeli po pešpoti na sevniški grad, v bližini katerega stoji Lutrovska klet. Prijeten je tudi sprehod po grajskem parku s stoletnimi drevesi, kjer je del parka tudi vrtnarjeva vila, pod katero se širi grajski vinograd. Urejanje grajskega hriba se mora nadaljevati na južni strani z ureditvijo prijetnih pešpoti med mestom in gradom, na severni strani pa s povečanjem števila parkirnih mest za osebne avtomobile, avtobuse in avtodome. To je le del turistične ponudbe, ki bi ji lahko dodali še ogled zanimivosti v ostalih krajih in tudi v ostalih posavskih občinah.

Kako ocenjujete sodelovanje s posavskimi župani in občinskimi upravami in glede na ponovno vprašanje delitve na regije, menite, da bi moralo biti Posavje samostojna regija?
Sodelovanje šestih občin, šestih občinskih uprav in šestih županov je odlično in prinaša rezultate. V okviru razvojnih projektov se redno usklajujemo, da dosegamo razvojne cilje. Vsaka politična skupnost, pa naj bo to krajevna skupnost, občina, regija ali država, mora biti oblikovana tako, da jo člani te skupnosti čutijo kot svojo. To je bistveno. Posavje je postala urejena razvojna regija in kot taka lahko deluje kot samostojna regija. V primeru kakršnega koli drugačnega oblikovanja regij ne verjamem, da bi bilo sodelovanje tako kakovostno, kakršnega imamo ta trenutek v Posavju. Verjamem, da bo pri bodoči regionalizaciji Posavje ena od bodočih regij, v kateri se bomo še naprej znali povezovati in delovati v skupno dobro.

Na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah boste ponovno kandidirali za župana, a v lanskem novembru ste postali tudi državni svetnik, kako bi opisali to svojo vlogo?
Državni svet je drugi dom slovenskega parlamenta, v katerem so potrebe lokalne skupnosti močno zastopane. Pomembno je, da lahko kot državni svetnik zelo kompetentno zagovarjam interese celotnega Posavja. V obdobju svojega županovanja sem opravljal tudi funkcijo predsednika Sveta regije Posavje in zato dobro poznam delovanje celotne regije in tako lahko spremljam projekte, ki so primerni za celotno območje. Lahko rečem, da sem povezava med državnim svetom in Posavjem, sem glas ljudstva in glas regije Posavje.

V stranki, katere član ste, je prišlo do spremembe v vodstvu, menite, da je to dobro za naslednje parlamentarne volitve?
Član Slovenske ljudske stranke sem skorajda vse od njene ustanovitve. Stranka se od nekdaj zavzema za sorazmeren in uravnotežen razvoj vseh območij in krajev. Zavzema se za vključevanje vseh, za pravičnost in delo na temeljih zaupanja. Na jesenske lokalne volitve odhajam predvsem iz zaupanja v ljudi in verjamem, da tudi občanke in občani zaupajo meni kot osebi. Menim, da sem dosedanje zaupanje s predanim delom upravičil kot župan in kot član stranke. Četudi stranka ni uvrščena v parlament, veliko županov te stranke uspešno vodi občine, če izpostavim dve bližnji, Krško in Laško. Verjamem, da je zaupanje na lokalni ravni drugačno kot na državni, zato se v tem času osredotočam na zaupanje v ekipo, s katero vodimo delo na lokalni ravni. Način dela, ki temelji na ambicioznosti, sorazmernosti in uravnoteženosti, želimo ohraniti tudi vnaprej.

Zakaj je lepo živeti v sevniški občini in v Posavju?
Iz vsakodnevnega utripa življenja je čutiti, da so to ljudje, ki čutijo pripadnost domačim krajem, občini in regiji. Tu je naš dom, tukaj imamo družino, prijatelje, vpeti smo v družbeno povezovanje na najrazličnejših področjih. To je okolje, ki je ustvarjalno in razvojno naravnano. Je prijetno in varno. Pred nami je še veliko izzivov in priložnosti, za katere verjamem, da jih bomo v sodelovanju uspeli udejanjiti v dobrobit vseh.

Smilja Radi

Pogovor s sevniškim županom je v skrajšani obliki objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 11. oktobra 2018.
 
« Nazaj na seznam