Časopis za pokrajino Posavje
13.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Start in zaključek 42. pohoda Po poteh Brežiške čete letos v Pišecah

Objavljeno: Ponedeljek, 29.10.2018    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSCN3011

Z 42. pohoda Po poteh Brežiške čete

Združenje borcev za vrednote NOB Brežice, Športna zveza Brežice in Planinsko društvo Brežice so bili tudi letos organizatorji že 42. pohoda Po poteh Brežiške čete. Start pohoda je bil letos v Pišecah, kjer je bila pri spomeniku padlim borcem NOB najprej proslava s kulturnim programom.

42_pohod_po_poteh_breziske_cete_proslava_v_pisecah20

Med proslavo v Pišecah

Na prizorišču so bili prisotni praporščaki krajevnih organizacij ZBV NOB Brežice, častna straža 15. polka Slovenske vojske, Gorjanska četa, Gasilski pihalni orkester Loče, člani PD Brežice, učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ki so delovno soboto izkoristili za športni dan in udeležbo na pohodu, ter ostali domačini in občani. Zbrane v Pišecah so po vrsti nagovorili predsednik sveta KS Pišece Peter Skrivalnik, brežiški župan Ivan Molan, predsednik ZBV NOB Brežice Stane Preskar in predsednik ŠZ Brežice Stane Tomše. Najudarnejši je bil Preskar, ki je med drugim povedal, da se lahko sedanje in bodoče generacije iz vrednot, zaradi katerih so člani Brežiške čete vstali, se borili in umrli, marsičesa naučijo. »Če hočemo ostati ponosni sinovi in hčere naših dedov, ne pa hlapci povampirjenega kapitala, sprijenih in nesposobnih politikov ter njihovih strank in kvazi menedžerjev ter pohlepnih bankirjev. Prav teh politikov in njihovih strank, teh in podobnih menedžerjev in bankirjev se moramo najbolj bati, so najslabši od vseh, manipulatorji, ki bi radi spremenili zgodovino, izničili narodnoosvobodilni boj in njegove vrednote. Še huje, radi bi izničili in spremenili zgodovino Slovencev, kot da pred letom 1991 ni bilo ničesar, samo tema,« je poudaril in nadaljeval, da so ti »novodobni samooklicani edino pravi osvoboditelji, mali 'firerji', namišljeni brigadni generali častilci vrednot slovenske osamosvojitve. Katerih vrednot, vas sprašujem? Trgovine z orožjem, ropanjem družbenega premoženja, uničevanjem in neprikrito prodajo najboljših slovenskih podjetij, nepotizmom, nenehnim delitvam in zanikanjem zgodovine, spravljanjem na tisoče delavcev v revščino, ustvarjanjem bančne luknje, deljenjem kreditov pravovernim, denacionalizacije ter vračanjem gozdov in drugih nepremičnin, čeprav so že bili enkrat poplačani, in še in še bi lahko našteval.«
42_pohod_po_poteh_breziske_cete_proslava_v_pisecah32

Predsednik ZBV NOB Brežice Stane Preskar med udarnim nagovorom

Omenil je še, da so ti izjemni strokovnjaki za ustvarjanje afer, štajerskih vard, gorenjskih vaških straž, »samo da bi prikrili svoje postrojenje in dejansko vojaško strelsko usposabljanje v kočevskih gozdovih, ki ga je blagoslovil celo sam predsednik republike, za katerega ni več jasno, ali je še čisto pri stvari«. Poudaril je pomen generala Maistra, slovenskih partizanov, teritorialcev in miličnikov, Jerneja Molana, ne nazadnje tudi slovenskega naroda, ki se je plebiscitarno večinsko odločil za pot v samostojnost in neodvisnost. »Ustavimo fašizem, kleronacizem, ki se pojavljata v naših koncih in širom po Evropi, ustavimo sovraštvo do drugače mislečih, delitve na naše in vaše, vsi smo Slovenci, ustavimo razkroj slovenske družbe, na bogatune in siromake, brezpravne in sužnje kapitala, ustavimo ta vlak, dokler je še čas. Jutri bo morda že prepozno,« je še dejal Preskar.

Na proslavi so bile podeljene tudi zahvale ZBV NOB Brežice, ki v tem letu obeležuje 70-letnico ustanovitve, najzaslužnejšim, ki so v teh desetletjih pripomogli pri takšnih in drugačnih akcijah združenja: Športni zvezi Brežice, Planinskemu društvu Brežice, sekretarju ŠZ Brežice Ivanu Gerjeviču, dolgoletnemu predsedniku brežiških planincev Tonetu Jesenku, moderatorkama številnih pohodov Idi Ostrelič in Jožici Stajić ter družini Kunej – pri njihovem hramu je namreč padla Brežiška četa. Ostreličeva je ob tej priložnosti zaupala zgodbo svojih staršev in starih staršev, ki so na skrivaj prenašali informacije o okupatorju. »Takih zgodb je verjetno še veliko in to naj bo odgovor vsem tistim, ki dvomijo v nas in v borčevsko združenje,« je dodala. Svojo zahvalo je podelila tudi ŠZ Brežice, in sicer PGD Pišece (letos praznujejo 110-letnico društva), v imenu katerega je zahvalo prevzel poveljnik Jože Krulc. Za kulturni dodatek so poleg ločkega orkestra poskrbeli učenca pišeške šole Janž Rener in Ana Jagrič ter Breda Videnič Kuplenik z recitacijo partizanske pesmi, povezovala pa je Romana Žnideršič.

Po zaključku proslave so pohodniki – bilo jih je okoli sto – krenili na približno tri ure dolgo pot, ki jih je vodila mimo ribnika pri Marofu do gradu Pišece, od tam do ceste Sveta Jedrt–Svete Gore, kjer so zavili proti Kerinovemu križu, se nato povzpeli na vrh Intermedija (662 m) in do sedla Velika bukev, kjer je lovska postojanka, do ciljnega vrha Veliki Špiček (693 m) jih je nato ločilo še nekaj malega vzpona. V Pišece so se vračali po dveh poteh, in sicer jih je krajša peljala proti jugu čez Veliki vrh (698 m) in Veliko Vaglo (667 m), mimo Pleteršnikove domačije nazaj na izhodiščno mesto, daljša pa jih je mimo vrha Mali Špiček (510 m) po gozdnih poteh pripeljala do ceste Zgornje Podgorje–Spodnje Podgorje in naprej do glavne ceste Bizeljsko–Pišece, od koder potem ni bilo več daleč do Pišec, kjer je vsak pohodnik prejel posebno izkaznico pohoda ter prejel bronasto (trikrat), srebrno (petkrat) ali zlato značko (desetkrat) za udeležbo na pohodu. V Pišecah je vse pohodnike čakal partizanski golaž in drugo okrepčilo.

R. R., foto: R. R. in ŠZ Brežice
« Nazaj na seznam