Časopis za pokrajino Posavje
11.12.2017
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Strokovni posvet o vodi – do nje moramo imeti ustrezen odnos

Objavljeno: Sobota, 16.09.2017    Rubrika: NOVICE    Ogledov: 649Redakcija
pmb_strokovni_posvet_voda_oda_radosti09

Direktor Kozjanskega parka mag. Hrvoje Teo Oršanič je zbranim spregovoril o okoljskih vodnih zgodbah.

Posavski muzej Brežice (PMB) je ob interdisciplinarni razstavi Štirje elementi: 1 – VODA, ki so jo odprli decembra lani, v petek v malem avditoriju muzeja organiziral strokovni posvet z naslovom Voda – oda radosti. Z njim so želeli v obdobju, ko je pravica do vode kot ustavna pravica zelo aktualna tema v slovenski družbi, predvsem opozoriti na ustrezen odnos do vode.

pmb_strokovni_posvet_voda_oda_radosti20

Po interdisciplinarni razstavi o vodi so udeležence posveta popeljale kustosinje Jana Puhar, dr. Ivanka Počkar in Vlasta Dejak.

Organizacijski odbor posveta so sestavljali v. d. direktorice PMB Alenka Černelič Krošelj in sodelavec muzeja Boštjan Kolar ter direktor Kozjanskega parka mag. Hrvoje Teo Oršanič. Kot je v uvodnem pozdravu malo za šalo, malo za res povedala Černelič Krošljeva, so si za posvet o vodi izbrali ravno pravšen dan, saj je deževalo, pa tudi zadnja štiri leta so dnevi okrog 15. septembra vedno deževni, leta 2014 so bile v Posavju tudi poplave. Oršanič je ob pozdravu gostom in ostalim udeležencem posveta poudaril, da je voda preveč pomembna snov, da bi si jo lastili in se z njo igrali, dodal je še, da je voda pomembna za vsa živa bitja na svetu, ne samo za človeka.

Pomanjkanje in pretirana raba vode hud problem

Sledili so krajši seminarji oz. predstavitve. Najprej je doc. dr. Katja Vintar Mally, namestnica predstojnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, spregovorila o globalnih in slovenskih izzivih trajnostne rabe vodnih virov. Med drugim je izpostavila, da je voda ključen okoljski vir in da ima 40 % prebivalstva problem s pomanjkanjem pitne vode. Na drugi strani pa so države, ki imajo več kot 30.000 kubičnih metrov vode na razpolago. Dejala je, da sta pomanjkanje vode in njena pretirana raba hud globalni problem. Glede kakovosti voda v Sloveniji je omenila, da se lahko pohvalimo z dobrim kemijskim stanjem površinskih voda, medtem ko njihovo ekološko stanje kaže, da je 38 % vodotokov ocenjenih kot manj dobrih. Vendar pomirja dejstvo, da je večina vodotokov v Evropi v slabšem stanju od slovenskih. Pri podzemnih vodah v Sloveniji se kemijsko stanje izboljšuje, kar je spodbudno. Vintar Mallyjeva, ki drugače izhaja iz Sevnice, je še omenila, da je naša država razdeljena na 21 vodnih teles, pri čemer posavski vodotoki spadajo pod Krško kotlino. Opozorila je še na obremenjenost vodnih virov s pesticidi in nitrati, predvsem z desetilatrazinom, zaradi katerega se po podatkih iz leta 2015 kot neustrezna označujeta vodna vira Drnovo in Brege. Svojo predstavitev je zaključila s fotografijo Jovsov, primerom mokrišča, kjer vode nikoli ne zmanjka.

»Komu je v interesu racionalna raba energije?«

Oršanič je nato govoril o okoljskih vodnih zgodbah. Po njegovih besedah globalna poraba pitne vode narašča, značilna je neenakomerna porazdelitev vodnih virov, zaradi česar bo imelo svetovno prebivalstvo v prihodnosti kar nekaj težav. Izpostavil je podnebne spremembe, predvsem močno povečanje izhlapevanja. Povedal je tudi, da se bomo morali s sušnimi obdobji vsako leto soočati bolj in bolj. V Posavju zagotavljanje pitne vode ni problematično, največja težava so parcialni interesi, je dejal in omenil tudi hidromelioracije oz. zniževanje nivoja podtalne, površinske vode za potrebe kmetijstva, zaradi česar na primer zadnjih 20 let v Krakovskem gozdu sekajo sušeče se hraste. V zvezi z reko Savo je pokazal fotografijo akumulacijskega jezera HE Brežice in ob tem pripomnil: »Tako gospodarimo z vodami, rekami.« Hkrati je zastavil vprašanje, komu je v interesu racionalna raba energije. Po njegovem bo o tem vprašanju v prihodnosti tekla razprava, če bomo želeli ohraniti biotsko raznovrstnost. Dejal je še, da bo spomenik narave Jovsi kmalu prešel v upravljanje Kozjanskega parka.

Sprehod po interdisciplinarni razstavi o vodi

Nato so se udeleženci posveta sprehodili do razstave Štirje elementi: 1 – VODA, kjer so o oskrbi z vodo v Posavju skozi ogled razstave nekaj več povedale Jana Puhar, dr. Ivanka Počkar in Vlasta Dejak, kustosinje Posavskega muzeja Brežice. Razstava opozarja na različne zvrsti premične kulturne dediščine, vsaka zase govori tudi o simboliki vode – o nesnovni dediščini, različnih načina življenja z vodo in ob vodi, iskanju, shranjevanju, uporabi ter odnosu do pitne in drugih voda, človekovem ustvarjanju, sožitju z vodo in skrbi zanjo, ob tem obiskovalce seznanjajo še o rečnih poteh, brodovih in mostovih na Savi in Krki, poplavni Vrbini, letovišču, kopališču, zdravilišču, vodovodnem stolpu, posavskih krajih ob Savi, Krki in Sotli, priimkih in imenih krajev v Posavju, ki so povezani z vodo. Del razstave je tudi posebno delo umetnice Jerce Šantej – slika, ki jo soustvarja voda.

Pitna voda iz zajetja Glogov Brod je izredne kakovosti

Po krajšem odmoru so prišli na vrsto še predstavniki vseh treh posavskih komunalnih podjetij. Najprej je vodja gospodarskih javnih služb pri Javnem podjetju Komunala Brežice d.o.o. Darko Ferlan predstavil projekt Zdravo – bolj zdravo – voda iz pipe, ki je namenjen promociji pitja vode iz pipe. Poudaril je, da človek povprečno porabi 130 litrov pitne vode na dan, od tega je zelo malo takšne, ki jo vnese vase, če se seveda drži priporočila, da moramo dnevno popiti 1,5 do 3 litre tekočine na dan. Dejal je, da ljudje pogosto pozabljamo, da lahko pitno vodo dobimo kar doma ali v službi – na pipi. Izpostavil je vodno zajetje Glogov Brod pri Trebežu, saj je pitna voda iz tega zajetja izredne kakovosti in je ena izmed redkih vod na svetu, ki ni tretirana (obdelana). Iz tega vodonosnika lahko pridobivajo 130 litrov na sekundo pitne vode. Dodal je, da en liter ustekleničene vode stane toliko kot 1000 litrov vode iz pipe, biološka razgradnja plastenke za vodo pa lahko traja tudi do tisoč let.

Slaba varovanost vodnih virov predstavlja problem

O zaščiti vodnih virov, ki je ključ do kakovosti pitne vode, je spregovorila mag. Mihaela Rudar Neral, analitik poslovnih procesov v družbi Kostak d.d. Med drugim je omenila, da je Krška kotlina najmanjše vodno telo v Sloveniji in da sta oba vodonosnika na Krškem polju (Brege, Drnovo) medzrnska (poznamo še kraške vodonosnike). Poudarila je pomen označitve vodovarstvenih območij s prometnimi znaki in dopolnilnimi tablami ter naštela vodne vire v občini Kostanjevica na Krki – vrtini v Orehovcu in zajetji Jama in Javorovica. O zajetju Jama je povedala, da je bila v preteklosti tudi 70 % dni v letu pitna voda tam oporečna, dokler niso vgradili peščenega filtra in pričeli z UV dezinfekcijo. Od takrat jim obvestil o motnosti pitne vode ni treba več izdajati. Dejala je, da je vedno velik problem, ker so vodni viri slabo varovani, in zaključila, da je podzemna voda najbolj zanesljiv in kakovosten vir pitne vode.

Občina Sevnica ima izrazito vodno bogastvo

Kot zadnji je imel predstavitev direktor Komunale Sevnica d.o.o. Mitja Udovč, ki je govoril o oskrbi s pitno vodo v Sevnici skozi čas, vodnih virih in širitvi sistema javne vodooskrbe ter izkoriščanju energetskega potenciala pitne vode na primeru MHE Pecelj. Naštel je, da so v sevniški občini pitno vodo pridobivali in jo v večini primerov še pridobivajo iz vodnega zbiralnika na Ajdovskem gradcu, gradu Sevnica, vaških vodnjakih na trgih, vodovodnem zajetju Brezje, ki so ga leta 1931 skopali vojni ujetniki, kopanem vodnjaku črpališča Stilles in drenažnem zajetju Dolna pod Lisco, ki je nastalo leta 1981. Sevnica z okolico ima izrazito vodno bogastvo, kar priča tudi krepko čez 400 vodnih dovoljenj za lastno oskrbo s pitno vodo. Omenil je še, da javni vodovodi v upravljanju sevniške komunale danes oskrbujejo 10.550 prebivalcev oz. 60,4 %. Pri mali hidroelektrarni Pecelj gre za regulacijo nivoja vode v vodohranu Dolna.

V zaključku posveta so nekateri udeleženci z ostalimi delili predvsem zanimive zgodbe v zvezi z vodo, s katerimi so se srečali v tujih državah.

R. R.
« Nazaj na seznam
»