Časopis za pokrajino Posavje
22.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Svet regije Posavje se strinja z idejo o negovalni bolnišnici v Brežicah

Objavljeno: Ponedeljek, 07.09.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
86_seja_sveta_regije_posavje (22)

Direktorica SB Brežice Anica Hribar med predstavitvijo projekta negovalne bolnišnice; levo od nje krški župan mag. Miran Stanko ter direktor Martin Bratanič in mag. Nataša Šerbec, oba z RRA Posavje

Med sedmimi točkami dnevnega reda 86. redne seje Sveta regije Posavje, ki je potekala v ponedeljek dopoldne v sejni sobi A na Občini Krško, je še največ razprave prinesla zadnja točka Pobude in predlogi, v sklopu katere je direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar predstavila idejo o negovalni bolnišnici v Brežicah.

Star objekt bi preuredili v negovalno bolnišnico, za akutno obravnavo bi zagotovili nove prostore

86_seja_sveta_regije_posavje (6)

Brežiški župan Ivan Molan, sevniški Srečko Ocvirk, radeški Tomaž Režun in kostanjeviški Ladko Petretič (na seji je manjkal bistriški Franjo Debelak)

Župan občine Krško mag. Miran Stanko, ki je kot trenutno predsedujoči Svetu regije vodil sejo, je uvodoma že nakazal, da sta se z direktorico brežiške bolnišnice pogovarjala o načrtih bolnišnice, da bi en oddelek preuredili v negovalno bolnišnico. Po Stankovih besedah so domovi starejših postali neke vrste sinonim za hiralnice, ker je v njih določen odstotek ljudi, ki potrebujejo vsakodnevno nego in bolnišnično obravnavo. »Ti domovi bi bili lahko prijetno mesto bivanja za starejše občane, žal pa zaradi teh, ki so bolniki in potrebujejo medicinsko oskrbo, ne funkcionirajo tako, kot bi morali,« je dodal in omenil še tiste, ki živijo sami in prav tako potrebujejo zdravniško pomoč. V takšnih primerih bi še kako prav prišla negovalna bolnišnica, kjer bi ti bolniki imeli vso potrebno oskrbo. Kot je dejala Hribarjeva, so že leta 2012 v SB Brežice izdelali projekt za izgradnjo negovalne bolnišnice v Brežicah, a dlje kot do izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ni prišlo. V tem projektu je bilo predvideno, da se negovalna bolnišnica zgradi v objektu, kjer je danes fizioterapija, s čimer bi pridobili 52 postelj za potrebe negovalne bolnišnice. »Ravno izkušnje s covidom-19 kažejo, da bi bila hkrati nujno potrebna obnova same akutne bolnišnice. Imamo namreč same večposteljne sobe in večkrat se zgodi, da moramo izolirati kakšnega pacienta tudi zaradi drugih razlogov, ki niso covid-19, in to pomeni, da izgubljamo kapacitete za oskrbo naših bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, pa nimajo okužbe z eno od bakterij oz. virusov. Zato razmišljamo v smeri, da bi za akutno bolnišnično obravnavo zagotovili primernejše in sodobnejše prostore na novi lokaciji, medtem ko bi prostore stare bolnišnice (objekta A) preoblikovali v negovalno bolnišnico,« je idejo, ki so jo tudi že poslali na ministrstvo, predstavila Hribarjeva.
86_seja_sveta_regije_posavje (7)

Poslanci (levo v ospredju) Dušan Šiško, Matjaž Han in Tomaž Lisec, na seji je manjkal Igor Zorčič

Dodala je, da se tako v bolnišnici kot tudi domovih za starejše ukvarjajo z velikim številom t. i. neodpustljivih pacientov, ki jih iz različnih razlogov ni možno poslati nazaj v domače okolje, npr. da se zdravstvena situacija teh ljudi z danes na jutri lahko bistveno spremeni, da ti ljudje živijo sami doma ali imajo svojce, ki zaradi službenih obveznosti zanje ne morejo skrbeti, eden od razlogov je tudi pomanjkanje prostora v domovih starejših. »Soočamo se s situacijo, da imamo na današnji dan deset pacientov v okviru negovalnega oddelka, ki so pri nas že več kot šest mesecev,« je navedla in dodala, da čakajo na trajno rešitev za te ljudi. »Zato bi bila izgradnja negovalne bolnišnice, ki je tudi skladna s predlaganim zakonom o dolgotrajni oskrbi, ena od rešitev.« Omenila je še, da se je po posavskih domovih starejših pozanimala, koliko je takšnih stanovalcev, ki bi zaradi tako zahtevne zdravstvene oskrbe bolj sodili v negovalno bolnišnico kot v domove. Takih, ki bi jih bilo bolje namestiti v negovalno bolnišnico, je trenutno kar 60, od tega polovico samo v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu.

Sredstva za projektno dokumentacijo bi morale zagotoviti občine

V predstavljenem projektu je predvideno, da bi v sklopu bolnišnice zgradili nov objekt površine približno 2500 do 3000 kvadratnih metrov, v katerem bi locirali del akutne bolnišnične obravnave in v kletnem delu tudi fizioterapijo, ki je potrebna za negovalno bolnišnico, medtem ko bi star objekt A rekonstruirali za potrebe negovalne bolnišnice, je opisala Hribarjeva. Projekt je po njenih besedah ocenjen na 12.550.000 evrov, pri čemer vidijo eno od možnosti, da bi se za izvedbo tega projekta zagotovila evropska sredstva, ki naj bi bila v novi finančni perspektivi 2021–2027 med drugim namenjena tudi reševanju socialno-varstvenih storitev in izboljšanju zdravstvenih storitev. Hribarjeva trenutno vidi možnost, da bi do takšne investicije lahko prišli preko Sveta regije Posavje, zato je na seji idejo tudi predstavila posavskim županom in poslancem. »Če bi imeli zagotovljena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije, katere ocenjena vrednost je 122 tisoč evrov z DDV, bi lahko k temu projektu pristopili zelo hitro. Ker bolnišnica tega denarja nima, saj se od leta 2014 ukvarja z nelikvidnostjo, je v dokumentu navedeno, da bi sredstva zagotovile lokalne skupnosti regije Posavje oz. občine,« je še pojasnila Hribarjeva in navedla še terminski plan za izvedbo investicije – projektna dokumentacija bi bila izdelana do februarja 2021, gradbeno dovoljenje pridobljeno do sredine istega leta, jeseni pa bi potem lahko začeli z gradnjo oz. rekonstrukcijo bolnišničnih prostorov. Kot je še dodala, si bodo prizadevali tudi za kakšna donacijska sredstva.

Župani za, a ...

Župani so se načeloma strinjali, da bi finančno podprli izdelavo projektne dokumentacije, a je brežiški župan Ivan Molan predlagal, da bi morali od države obenem zahtevati, da ta projekt vključi v svoje operativne programe, sevniški župan Srečko Ocvirk pa, da bi bilo treba od ministrstev zahtevati odgovore, kako se bo financirala dolgotrajna oskrba starejših, šele nato se bo lahko opredelil do financiranja SB Brežice, ki je državna ustanova, s strani občine. Na koncu so posavski župani sprejeli sklep, da se s tem predlogom strinjajo, ob upoštevanju Molanovega predloga.

S črpanjem evropskih sredstev se ne sme odlašati

Na 86. redni seji Sveta regije Posavje so se seznanili še s programiranjem v letih 2021–2027 oz. naslednji finančni perspektivi, kar je podrobneje predstavila mag. Nataša Šerbec z RRA Posavje, sprejeli pa so sklep, da bodo župani pripravili nabor projektov, usklajen z RRA Posavje, a so si bili enotni, da se morajo tega lotiti hitro, da bodo lahko tudi kmalu začeli črpati evropska kohezijska sredstva, ki naj bi jih bilo v sklopu naslednje finančne perspektive vse do leta 2030 na voljo 12 milijard evrov. Potrdili so javni razpis za izbor RRA za novo programsko obdobje in razpisne dokumentacije ter v Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija kot nadomestno članico potrdili mag. Gordano Radanovič z Občine Brežice. Direktorica SB Brežice Hribarjeva jih je ob tej priložnosti tudi seznanila, da je namera o vzpostavitvi t. i. rdeče cone v primeru okužbe v domovih za starejše v objektu bivše policije v Brežicah padla v vodo, saj objekt po oceni komisije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne izpolnjuje pogojev za domsko oskrbo.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam